Ljubljana, 6. 2. 2024

Ob slovenskem kulturnem prazniku

8. februar v Sloveniji praznujemo kot kulturni praznik. Ta datum je bil izbran v spomin na življenje in ustvarjanje slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših slovenskih pesnikov. Dan je uradno postal državni praznik takoj po drugi svetovni vojni, kot dan, namenjen slovenski kulturi in njenemu pomenu za nacionalno identiteto.

France Prešeren (1800-1849) je bil ključna figura slovenske romantike in njegova dela, kot je pesem "Zdravljica", so pomembno prispevala k oblikovanju slovenskega jezika in kulture. 8. februarja je tako priložnost za spominjanje in čaščenje njegovega dela ter pomena kulture nasploh za slovenski narod.

Ob prazniku se po vsej Sloveniji odvijajo različne kulturne prireditve, predstave, koncerti, razstave in literarne dogodke, ki obeležujejo bogato kulturno dediščino države. Šole, univerze in različne kulturne ustanove pogosto organizirajo posebne prireditve in dejavnosti, namenjene praznovanju tega dneva ter spodbujanju zanimanja za kulturo in umetnost med prebivalci.

Praznik je pomemben tudi kot simbol povezovanja med slovenskim narodom in kot spodbuda za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika ter kulturne identitete v sodobnem svetu.

Posebno objavo pred letošnjim kulturnim praznikom so pripravili tudi na Statističnem uradu Slovenije. V nadaljevanju objavljamo njihove podatke, ki jih je povzela Slovenska tiskovna agencija.

Surs: V letu 2022 posameznik za kulturo porabil v povprečju 218 evrov

Statistični urad RS (Surs) je pred bližajočim se slovenskim kulturnim praznikom objavil podatke za leto 2022. Kot so zapisali, je v tem letu tretjina prebivalcev, starih 16 let ali več, obiskala eno kulturno prireditev, največkrat koncert ali gledališko predstavo, 22 odstotkov jih je vsaj enkrat obiskalo kino.

Na področju založništva je 1562 založnikov izdalo 5877 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega je bilo 68,6 odstotka izvirnih slovenskih del in 31,4 odstotka prevodov. Med izdanimi deli je bilo 81,2 odstotka prvih izdaj in 18,8 odstotka ponatisov. Od skupnega števila izdanih naslovov knjig in brošur je bilo 2013 leposlovnih del, delež slovenskih avtorjev je znašal 55,3 odstotka, delež tujih pa 44,7 odstotka.

Največ je izšlo romanov, in sicer 698, kratka proza, tudi otroška in mladinska, beleži 598 naslovov.

Splošne knjižnice, ki so organizirane v mrežo 283 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov, so imele skoraj 416.000 vpisanih članov, približno 70 odstotkov je bilo odraslih, okrog 30 odstotkov pa mlajših od 15 let. Število letno izposojenega gradiva znaša 45 knjig oz. brošur na člana.

Poleg splošnih so del slovenske mreže knjižnic še Narodna in univerzitetna knjižnica ter 923 šolskih, 149 specialnih in 129 visokošolskih knjižnic.

Tretjina vprašanih oseb (33 odstotkov) je odšla na vsaj eno kulturno prireditev, med temi so bili najbolj priljubljeni koncerti, sledile so gledališke predstave. Kino je vsaj enkrat obiskalo 22 odstotkov oseb, v največjem deležu mladi od 16 do 24 let (47 odstotkov), medtem ko si je vsaj en film v kinodvorani ogledalo le pet odstotkov starejših od 65 let.

Muzeji in galerije so v svojih prostorih pripravili 1005 razstav ter dodatno še 123 e-razstav za virtualni prostor. Poleg razstav so te ustanove obiskovalcem ponudile še skoraj 39.000 različnih izobraževalnih programov (med njimi je bilo največ vodenih ogledov) in 323 e-dogodkov za virtualni prostor.

Kulturni domovi, gledališča, operi in glasbene ustanove so na svojih odrih izvedli 24.347 prireditev. Približno polovica (49 odstotkov) jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bile prireditve gostujočih izvajalcev oz. ansamblov.

Nekatere kulturne ustanove ponudijo obiskovalcem tudi brezplačne prireditve. Takih je bilo 6743 ali okoli 28 odstotkov vseh, večino brezplačnih prireditev so pripravili kulturni domovi. Prireditve v kulturnih ustanovah so pritegnile skupno 3,6 milijona obiskovalcev, posamezno pa povprečno 149. Največ, 27 odstotkov, so pritegnile gledališke predstave.

Kulturne ustanove so organizirale 187 festivalov, na njih se je zvrstilo 6262 prireditev. Največ festivalov so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo (126).

Filmski delavci so ustvarili 30 celovečernih filmov ter 79 kratko- in srednjemetražnih filmov. Distributerji filmov so zagotovili prikaz 32 slovenskih in 356 tujih filmov v kinematografih, skupno so našteli 1,8 milijona gledalcev. Slovenske filme si je ogledalo 315.084 oseb - posameznega v povprečju 9846 gledalcev, tuje filme pa 1.529.346 oseb - vsak film torej v povprečju 4.296 gledalcev.

Med zaposlenimi in samozaposlenimi je bilo konec leta 16.086 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih značilnih poklicev s področja kulture. 62,7 odstotka teh oseb je bilo zaposlenih, 37,3 odstotka pa samozaposlenih.

Država je v 2022 namenila za kulturo - tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva - skupno 539 milijonov evrov. Celotni izdatki države za kulturo so torej znašali 256 evrov na prebivalca, posameznik pa je za kulturo porabil v povprečju 218 evrov, je razvidno s spletne strani Sursa.