Obvestila GO SVIZ (april 2024)
sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
Ljubljana, 26. aprila 2024
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
|
Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora Sviz vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo v pomoč pri vašem delu:
Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani Sviza v svojih zavodih. Vabimo vas še, da redno spremljate našo spletno stran www.sviz.si. |
DOGOVOR O PLAČNI REFORMI ALI NEPREDVIDLJIV STAVKOVNI VAL OB KONCU LETOŠNJEGA LETA?
Aktualna intenzivna pogajanja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in Vlade RS o prenovi plačnega sistem v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij potekajo na dveh ravneh, in sicer na krovni ter po plačnih stebrih. Na krovnih oziroma centralnih pogajanjih, kot jih imenujemo pogajalci, se s predstavniki vladne pogajalske skupine usklajuje skupno 46 sindikatov javnega sektorja. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je s svojimi 37.000 članicami in člani daleč najštevilčnejši sindikat, hkrati pa pokrivamo tudi najširšo pahljačo dejavnosti in poklicev. Sviz je reprezentativen za celotno področje vzgoje in izobraževanja, od vrtca do univerze, za celotno področje kulture, raziskovalne dejavnosti in za socialnovarstvene zavode.
Na krovnih pogajanjih z vlado skupaj 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
Cilj pogajanj na krovni ravni je, da se sindikati in vlada uskladimo o vsebini novega plačnega zakona in posledično o spremembah Kolektivne pogodbe za javni sektor, proces v celoti pa je upravičeno poimenovan tudi kot reforma plačnega sistema v javnem sektorju. Eno od ključnih vprašanj v aktualnih pogajanjih je vezano na dolžino prehodnega obdobja, ko bi se, zatem ko bi bil uveljavljen nov plačni sistem, plače postopoma zviševale do dogovorjene višine. Sindikati predlagamo, da se to zgodi v času od 1. januarja 2025 do začetka leta 2027, vlada vztraja, da se postopno zviševanje plač zaključi šele konec leta 2028, torej dve leti pozneje, kot to predlagamo sindikati! Z vlado se nam za zdaj prav tako ne uspe dogovoriti o usklajevanju plač v tem prehodnem obdobju z inflacijo. Izhodiščni predlog vladne strani je bil, da v prehodnem obdobju zviševanja plač in uveljavljanja prevedbe na novo plačno lestvico usklajevanja z inflacijo sploh ne bi bilo. Od tega radikalnega izhodišča je vlada pred kratkim sicer odstopila, a skladno z njenim predlogom bi bila inflacija delno nevtralizirana le, če bi presegla napovedano vrednost, sicer pa ne. Sindikati zagovarjamo, da se mora inflacija v prehodnem obdobju, dokler dogovorjeno zvišanje plač ne bo v celoti uveljavljeno, v čim večjem deležu nevtralizirati, a ne zahtevamo, da je usklajevanje enako višini inflacije.
Vladna pogajalska skupina prav tako pričakuje, da bomo sindikati pristali na znižanje povračila stroškov za prevoz na delo z zdajšnjih 10 odstotkov cene goriva na prevoženi kilometer na 8 odstotkov. Sindikati to vladno zahtevo kategorično zavračamo. Vlada vztraja tudi pri predlogu, da se v pogajalskem procesu vzporedno odprejo pogajanja o znižanju števila dni dopusta in se pri tem sklicuje na primerjave z zasebnim sektorjem in drugimi evropskimi državami. Sindikati pogovora o tej temi nismo zavrnili, smo pa zavrnili konkretni vladni predlog in napovedali, da smo se pripravljeni o vprašanju števila dni dopusta pogovarjati ob koncu pogajanj.
Za Sviz je izjemnega pomena tudi opredelitev kvoruma za veljavnost Kolektivne pogodbe za javni sektor, torej kriterijev, s katerimi bo opredeljena njena veljavnost. Kar se tiče slednjih, obstajajo med sindikati velike in težko premostljive razlike. Sviz vztraja, da veliko število posamičnih majhnih, ozko usmerjenih sindikatov ne sme preglasovati številčnih sindikatov, kot je Sviz, ki zastopajo veliko število članstva ter širok nabor delovnih mest in poklicev.
Dogovor o trajanju prehodnega obdobja, ko bi se, zatem ko bi bil uveljavljen nov plačni sistem, plače postopoma zviševale do dogovorjene višine, in usklajevanju plač z inflacijo bi moral biti – skupaj z vsemi drugimi elementi plačne reforme – sklenjen do 13. septembra 2024; v praksi pa to pomeni, da bi se morali sindikati in vlada o pogajalskih vprašanjih uskladiti do poletja. Če do omenjenega datuma dogovor o plačni reformi in zvišanju plač ne bo sklenjen, kar je povsem mogoče, bo temu sledilo zelo nemirno obdobje, ki ga bo verjetno zaznamoval obsežen stavkovni val različnih skupin zaposlenih v javnem sektorju. Sviz se na morebiten takšen potek dogodkov skrbno pripravlja, pri čemer ima pred drugimi sindikati nekaj prednosti, saj se bo lahko naslonil na obveznosti, ki jih je Vlada RS podpisala v stavkovnem sporazumu. V Svizu si bomo sicer še naprej prizadevali, da se dogovor sklene za pogajalsko mizo, saj druga omenjena možnost nosi s seboj velika tveganja in nepredvidljivost, vendar – kot rečeno – se že zdaj pripravljamo tudi na to, da nov plačni sistem morda ne bo oblikovan v predvidenih rokih.
Plače zaposlenih v plačni skupini J zahteven del stebrnih pogajanj
Ob krovnih pogajanjih 46 sindikatov z vlado vzporedno potekajo pogajanja po t. i. plačnih stebrih. V jedru teh pogajanj je usklajevanje o zvišanju plač v novem plačnem sistemu, kar vlada neustrezno imenuje »odprava plačnih nesorazmerij«. Sviz se pogaja v okviru plačnega stebra, v katerega so vključeni vzgoja in izobraževanje, kultura in raziskovalna dejavnost, pogajamo se tudi v plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo, kjer zastopamo zaposlene v socialnovarstvenih zavodih. Vlada v svojem novem predlogu, ki ga je oblikovala zatem, ko je s Svizom sklenila dopolnjeni stavkovni sporazum, opušča povsem nesprejemljiv poseg v razvrednotenje strokovnih nazivov v izobraževanju in kulturi, a ohranja pasovno zviševanje plač, ki v plačna nesorazmerja bistveno ne poseže, temveč le-ta zgolj prestavlja na višjo raven. V vzgoji in izobraževanju, od vrtca do univerze, v kulturi in raziskovalni dejavnosti se bodo plače zvišale (natančnejše podatke bomo sindikalnim zaupnicam in zaupnikom predstavili na predvidenih srečanjih maja in junija), a s tem v večjem delu ne bo odpravljeno zaostajanje, če plače v naštetih dejavnostih primerjamo z gibanjem plač v državni upravi ali zdravstvu.
Zelo zahteven del pogajanj v vseh plačnih stebrih so plače zaposlenih v plačni skupini J. Ena od pomembnejših predvidenih sprememb reforme je, da se plačna skupina J odpravi oziroma da se delovna mesta te skupine umestijo ob delovna mesta strokovnih delavcev. Za vzgojo in izobraževanje bi to pomenilo, da se ob plačnih podskupinah D1 (visoko šolstvo), D2 (osnovne in srednje šole) in D3 (vrtci) doda podskupino D4 (zdajšnja plačna skupina J); enako se zgodi v kulturi in v raziskovalni dejavnosti.
V zdajšnji plačni skupini J prevladujejo plače s spodnjega dela plačne lestvice, a zmotno je prepričanje, da visokih plač v skupini J ni. Plače tudi tu sežejo preko 50. plačnega razreda, kar ustrezno ovrednotenje dela zaposlenih v plačni skupini J še dodatno zapleta. Sviz predlaga, da se poleg prevedbe na novo plačno lestvico, ki zaposlenim v spodnjem delu le-te zaradi načina prevedbe v novo plačno lestvico prinaša izboljšave, uveljavi tudi dodatno zvišanje plač, ki ga utemeljujemo s pomanjkanjem osebja in neenakim položajem v odnosu do zaposlenih te skupine v zdravstvu in policiji, ki so deležni ugodnejše obravnave. Vladna stran se do naših zahtev glede tega dodatnega zvišanja še ni opredelila.
Če plačna reforma ne bi bila izpeljana …
Ob »našem« plačnem stebru obstajajo še štirje drugi, največja med njimi sta plačni steber za zdravstvo in socialo ter steber državne uprave. Zlasti pri slednjem so napetosti zelo velike, saj sindikati tu vztrajajo pri enakih dvigih, kot jih imamo s stavkovnim sporazumom dogovorjene v vzgoji in izobraževanju, kljub temu da so plače zaposlenih v šolstvu zadnjih osem, devet let zaostajale za plačami zaposlenih v državni upravi. Nov plačni sistem in zvišanje plač bo mogoče izvesti, ko bo dogovorjeno vse. To pomeni, da če soglasje v enem od delov ne bo doseženo, bo plačna reforma propadla, plače pa bodo ostale na ravni, kjer so. V primeru takšnega poteka dogodkov bo Sviz uveljavljal t. i. varovalke iz stavkovnega sporazuma, ki zagotavljajo, da se plače v obstoječem plačnem sistemu 1. januarja 2025 začnejo zviševati v vzgoji in izobraževanju; v kulturi in raziskovalni dejavnosti bi morali zahteve dodatno oblikovati in jih vezati na izglasovanje stavke za izpolnitev zahtev. V vzgoji in izobraževanju bomo v morebitnih takšnih okoliščinah začeli stopnjevati zahteve po uresničitvi stavkovnega sporazuma o začetku zvišanja plač (1. 1. 2025) takoj po 13. septembru 2024. Če do takrat novega plačnega sistema ne bo, bomo oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani organizirali razširjeno sejo glavnega odbora sindikata, na katero bomo povabili vseh 868 Svizovih sindikalnih zaupnic in zaupnikov. Na tej seji se bomo dogovorili o možnosti izvedbe protestnega shoda novembra in o poteku priprav na splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, ki bi jo začeli po 1. januarju 2025 (to stavko bi morala vlada zaradi kršitve stavkovnega sporazuma plačati), hkrati pa bi to, da se stavki pridružijo, predlagali zaposlenim v kulturi in raziskovalni dejavnosti.
O POTEKU POGAJANJ O NOVEM PLAČNEM SISTEMU MAJA IN JUNIJA NA SREČANJIH S SINDIKALNIMI ZAUPNICAMI IN ZAUPNIKI
V luči predstavljenih pogajanj o novem plačnem sistemu v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij bomo v Svizu maja in junija organizirali srečanja s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki. Vsa približno triurna srečanja bodo potekala v Ljubljani, namenjena pa bodo predstavitvi novosti v pogajalskem procesu ter razpravi z zaupnicam in zaupniki. Za srečanja boste pravočasno prejeli vabilo in druge potrebne informacije, vnaprej pa tukaj izpostavljamo datume, ko bodo posamezna srečanja izpeljana:
- Sindikalna konferenca srednjih, višjih šol in dijaških domov: torek, 14. 5. 2024,
ob 14. uri, Austria Trend hotel
- Sindikalna konferenca osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami: četrtek, 16. 5. 2024, ob 14. uri, v prostorih Sviza
- Sindikalna konferenca osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih: četrtek, 23. 5. 2024, ob 14. uri, Austria Trend hotel
- Sindikalna konferenca predšolske vzgoje: torek, 28. 5. 2024, ob 14. uri, Austria Trend hotel
- Sindikalna konferenca visokega šolstva in znanosti: četrtek, 6. 6. 2024, ob 14. uri, v prostorih Sviza
- Sindikalna konferenca kulturnih organizacij: četrtek, 13. 6. 2024, ob 14. uri, v prostorih Sviza
NOVELA ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI
S 1. marcem letos je začela veljati novela Zakona o osnovni šoli (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli), ki se z izjemo sprememb 88. člena začne uporabljati 1. septembra 2024 in prinaša številne novosti. V prvi razred osnovne šole novela uvaja obvezno učenje prvega tujega jezika, vsebuje tudi prenovo koncepta razširjenega programa osnovne šole (RaP), v okviru katerega se doslej veljavni elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) preoblikujejo v tri nova vsebinska področja, in sicer gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja ter učenje učenja. RaP se začne postopno uvajati s 1. septembrom 2024, medtem ko bo 144 šol, ki že zdaj izvajajo vsaj eno področje RaP, od šolskega leta 2024/25 izvajalo razširjeni program za učence od 1. do 9. razreda v celoti.
Novela predpisuje nove obveznosti šole, učencev in staršev v zvezi z izobraževanjem na domu, in sicer s poudarkom na enakovrednem izobrazbenem standardu, kot ga zagotavlja obvezni program javne osnovne šole. V osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami. Sprememba zakona omogoča tudi pravno podlago za uporabo jezika gluhoslepih in slovenskega znakovnega jezika. Novela uvaja postopno vključevanje učencev, katerih materni jezik ni slovenščina, k pouku obveznih predmetov na podlagi strokovnih smernic, ki jih sprejme Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Ključno spremembo na področju nacionalnega preverjanja znanja predstavlja uvedba obveznega nacionalnega preverjanja znanja za tretješolce, ponujena pa je tudi možnost upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu kot enega od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.
Na našo pobudo je na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje 27. marca 2024 potekal sestanek o implementaciji navedenih sprememb, na njem pa smo predstavniki Sviza izpostavili nujnost pravočasnega sprejetja ustreznih pravnih podlag (spremembe Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole), ki bodo odgovorile na izvedbene dileme in neznanke v strokovnem, finančnem, kadrovskem in organizacijskem pogledu. Zaradi združevanja in konceptualnega poenotenja razširjenega programa ministrstvo predlaga prilagoditev oziroma poenotenje normativov, in sicer:
- dolžina ure RaP bi bila poenotena na 45 minut,
- normativ za skupine RaP bi bil od 1 do 28 učencev v skupini,
- tedenska učna obveznost zaposlenih, ki bodo izvajali dejavnosti RaP, bi bila poenotena na 25 ur.
Predlagane normative v okviru RaP je obravnavalo predsedstvo Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih na svoji 7. seji, ki je bila izpeljana 23. aprila 2024. Članice in člani so sprejeli sklep, da bo Sviz Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje v zvezi s predlaganimi normativi za dejavnosti razširjenega programa posredoval stališče, v katerem bomo izpostavili, da sindikat poenotenju normativov za dejavnosti v okviru RaP načelno ne nasprotuje, nasprotuje pa povečanju tedenske učne obveznosti zaposlenih, ki bodo izvajali dejavnosti RaP, na 25 ur. Navedeno bi pomenilo dodatno obremenitev za že zaposlene, ki bi se še povečala ob nezmožnosti zaposlitve ustreznega dodatnega kadra, to pa neizogibno vodi v znižanje kakovosti javnega šolstva. Ministrstvo bomo po sklepu predsedstva sindikalne konference dodatno opozorili, da je treba vprašanje povečanja tedenske učne obveznosti obravnavati v kontekstu ureditve višjega plačila in da bo Sviz ostro nasprotoval kakšnim koli poskusom povečanja tedenske učne obveznosti v okviru obveznega programa.
OBUDITEV TRIPARTITNEGA SOCIALNEGA DIALOGA V EKONOMSKO-SOCIALNEM SVETU
V Ekonomsko-socialnem svetu, ki prispeva h krepitvi socialne pravičnosti in socialnega miru, ki sta ključna za socialno-ekonomski razvoj države, sodelujejo predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade. V teh dneh, ko obeležujemo 30 let ustanovitve ESS, je predsednik vlade Robert Golob sklical srečanje socialnih partnerjev, da bi ponovno vzpostavili socialni dialog. Ta je namreč zaradi odhoda delodajalcev s seje ESS zamrznjen že vse od julija lani, odgovorni pa so se na tokratnem srečanju zavezali, da bo socialni dialog znova stekel. Socialni partnerji so se na kratkem srečanju dogovorili, da bo posebna skupina s predstavniki vseh treh strani pripravila besedilo protokola o delu ESS (tudi o prednostnih vsebinah), za skupno mizo pa naj bi se znova sešli takoj, ko bo protokol podpisan, predvidoma že maja letos.
SVIZOVA ČEBELICA
Z začetkom letošnjega leta smo vstopili v šesto leto, odkar obstaja Blagajna vzajemne pomoči – Svizova čebelica. Ta kredit je dostopen vsem članicam in članom sindikata, ki prejemajo plačo, nižjo od 1.800 evrov bruto, ter zaidejo v finančne težave in potrebujejo hitro pomoč. Članica ali član, ki je kreditno sposoben ter včlanjen v Sviz vsaj tri mesece, lahko enkrat na leto (oziroma po odplačilu pretekle obveznosti) zaprosi za od 300 do 700 evrov pomoči, ki jih nato vrne v (največ) 12 mesecih. Pomoč se ne obrestuje.
Lani so članice in člani vložili 68 vlog, ki jih je nato obravnavala Delavska hranilnica ter po odobritvi 64 prosilcem izplačala želena sredstva. Skupaj je bilo našim članicam in člani lani dodeljenih za 43.000 evrov kreditov oziroma brezobrestnih posojil.
NEZGODNO ZAVAROVANJE ČLANIC IN ČLANOV SVIZA
Spomniti vas želimo, da ima Glavni odbor Sviza za vse svoje članice in člane z zavarovalnico Generali od oktobra 2013 dogovorjene ugodnejše zavarovalne pogoje. Zavarovanje omogoča izplačilo zavarovalnine ob smrti zaradi nezgode, smrti zaradi bolezni in ob trajni invalidnosti zaradi nezgode. Zavarovani so vsi članice in člani do dopolnjenega 75. leta starosti, pri kritju smrti zavarovanca, starejšega od 70 let, pa zavarovalnica izplača 50 odstotkov zavarovalnine. Pri smrti zaradi bolezni velja, da mora biti zavarovanje sklenjeno vsaj 6 mesecev pred nastopom smrti. Zavarovalne vsote ob smrti zaradi nezgode znašajo 2.500 evrov, ob trajni invalidnosti 7.500 evrov in ob smrti zaradi bolezni 600 evrov. Za več podrobnosti o zavarovanju za članice in člane Sviza obiščite to povezavo: Nezgodno zavarovanje članov sindikata SVIZ.
Pred skorajšnjimi prvomajskimi prazniki vsem članicam in članom želimo, da jih preživite v miru in sproščeno, ob zasluženem počitku, z obilo priložnosti za uživanje v stvareh in aktivnostih ter ob osebah, ki so vam ljube. Veselimo se tudi že srečanja z vami na 14. Svizovih športnih igrah, ki bodo potekale v soboto, 11. maja 2024, na Obali.
V solidarnosti in z lepimi pozdravi,
Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sviz
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz