Obvestila GO SVIZ (december 2020)
sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
Ljubljana, 23. decembra 2020
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
Ob napovedi ponovnega odprtja vrtcev in šol
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ves čas od spomladanskega začetka epidemije nalezljive bolezni covid-19 nismo spremenili stališča, da z varnostnimi ukrepi za zaščito pred širjenjem okužb, ki naj jih opredeljuje izključno stroka, ne bomo polemizirali. Seveda je pri tem pomemben pogoj, da je stroka pri svojem delu in odločanju avtonomna ter da ne sprejema ukrepov, ki jih izsiljuje politika. A v Sloveniji se krepi prepričanje, da si je politika v boju proti epidemiji stroko, žal, podredila. S slabo premišljenimi ukrepi, ki so se pogosto spreminjali in se še – ne da bi oblast znala pojasniti, zakaj je temu tako –, s prezirljivim odnosom do socialnega dialoga, z vnašanjem zmede ob nasprotujočih si izjavah vladnih predstavnikov, z avtoritarno in kaznovalno politiko obvladovanja epidemije, z izkoriščanjem epidemije za partikularne cilje je bilo izgubljeno zaupanje, ki bi bilo v zdajšnjih razmerah še najpomembnejše in ga bo obenem težko povrniti.
In nezaupanje – dvom v usposobljenost in tudi dobronamernost oblasti – je še kako prisotno v vzgoji in izobraževanju ter kulturi. Skoraj popolna odsotnost strategije v spoprijemanju z epidemijo, podrejanje vzgojno-izobraževalnih ciljev splošnim odločitvam vlade, mencanje iz tedna v teden pri odločanju in komuniciranju glede odpiranja šol in vrtcev, izmikanje odgovorom, ko stroka in praktiki izpostavijo organizacijske in strokovne pomanjkljivosti, prelaganje odgovornosti na druge ipd. so le nekateri od razlogov, ki so privedli do zdajšnje zelo visoke stopnje nezaupanja do šolske oblasti. In kar je bilo morda najbolj škodljivo: nepripravljenost – ali pa morda zgolj nezmožnost? – ministrice, da bi vzpostavila resen, kvalificiran dialog z učiteljstvom, starši, akademsko stroko in splošno javnostjo. Učiteljstvo, praktiki v času samostojnosti naše države nikoli doslej nismo bili tako prezrti, tako podcenjujoče spregledani, kot smo prav zdaj. V najkritičnejših trenutkih! Šolski oblastniki so prepričani, da je smiselne, delujoče, uravnotežene ukrepe mogoče sprejemati brez izkušenj in sodelovanja praktikov ter da je dovolj, da le nekritično izvršujemo, kar nam je naloženo. Kako usodna zmota!
Po dveh mesecih izobraževanja na daljavo v tem šolskem letu in hkrati v dneh, ko je Vlada RS dovolila obratovanje nekaterih nenujnih dejavnosti, med njimi tudi izvajanje verskih obredov, vodja vladne strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović pa je skoraj sočasno izpostavila, da bi bil to, če bi nenujne trgovine odpirali pred šolami, poraz za družbo, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec deležnike povabila na »pogovor o ponovnem odpiranju vzgojno-izobraževalnih zavodov« in k podpisu skupne izjave. Ministrica, ki je vse od letošnje pomladi ignorirala SVIZ, pozive učiteljev praktikov k sodelovanju in skupnemu iskanju rešitev, ki še danes nima strategije glede ponovnega odpiranja šol, je torej le nekaj dni pred začetkom božično-novoletnih praznikov, po katerih naj bi se nekateri učenci vrnili v šole, deležnikom poslala vabilo k podpisu vsebinsko povsem prazne izjave in s tem skušala svojo odgovornost elegantno prenesti na vse deležnike.
V SVIZ nismo ravnali tako, kot bi morda glede na ministričin dosedanji odnos lahko, in povabila nismo zavrnili. Ministrici smo predlagali, da skupaj storimo vse, da se bodo otroci, učenci in dijaki lahko varno vrnili v vrtce in šole; da zmanjšamo in omejimo negativne učinke izobraževanja na daljavo, ki znatno presegajo zgolj šolsko polje; da dorečemo stopnjo varnosti, ki ne bo dopuščala ekscesnih tveganj. V resnici smo ji predlagali, da za dobro vseh pozabimo, kaj vse ni bilo narejeno, kaj vse in kako je šlo do zdaj narobe – da se torej obrnemo naprej. Konkretneje: predlagali smo ustanovitev začasnega posvetovalnega telesa pri ministrstvu, sestavljenega pluralno (z učitelji praktiki, ravnatelji, starši, akademsko stroko), ki bi ukrepe, preden bi bili ti uveljavljeni, skupaj premislilo, jih spremljalo in predlagalo prilagoditve ali boljše rešitve. V SVIZ predlagamo tudi, da se ob postopnem vračanju v šole izpelje analiza znanja, ki je bilo oziroma ni bilo pridobljeno v času pouka na daljavo. Izvedeti želimo tudi, kako močno so neenake materialne in kulturne razmere v družinah vplivale na pridobivanje znanja, na razvoj otrok in mladostnikov. Pomembno se nam namreč zdi, da na podlagi pridobljenih podatkov o primanjkljajih, ki so posledica pouka na daljavo, pripravimo programe dodatne strokovne pomoči za vse, ki to potrebujejo. Predlagamo tudi, da se za zaposlene zagotovi prednostna, prostovoljna možnost cepljenja, kar bo prispevalo k stabilnejšemu delovanju vzgojno-izobraževalnega sistema. Ponovili smo naš poziv oblasti, naj zagotovi sredstva za dodatne začasne zaposlitve ter pomoč kolegic in kolegov, ki bi lahko na nekoliko drugačen način opravili pripravništvo. Posebej izpostavljamo, da morajo biti ukrepi za zagotovitev ter varovanje varnosti in zdravja jasni, enoznačni in izvedljivi, na drugi strani pa tudi, da se tudi za zaposlene v vrtcih, šolah, dijaških domovih in na univerzah pravično ovrednoti njihova tveganja.
Nič od navedenega ni bilo sprejeto. Namesto da bi se v času zaprtja šol, ki je, mimogrede, med najdaljšimi oziroma celo najdaljše v Evropi, mrzlično pripravljali na ponovni zagon pouka, da bi zagotovili čim učinkovitejše prezračevanje, pleksi pregrade, najeli dodatne prostore, ki bi omogočili zmanjšati učne skupine, zagotovili dodatni strokovni in podporni kader, dorekli protokole za razdeljevanje hrane, pripravili navodila za prilagoditev pouka pri posameznih predmetih, se pripravili na odpravljanje primanjkljajev, nam je ministrstvo v podpis ponudilo izpraznjeno izjavo, ki prekriva in prikriva nesposobnost šolskih oblasti. Nasprotujemo ustvarjanju lažnega videza enotnosti, ki zavestno zavaja, da smo pripravljeni na obnovitev dela v šolah. Nismo! Zato je SVIZ po razpravi na izredni seji izvršilnega odbora danes, 23. 12. 2020, pristop k podpisu skupne izjave z MIZŠ, ravnateljskimi združenji in predstavniki starševskih skupin zavrnil.
Čakanje na delo in začasna odreditev dela – pravice delavca in dolžnosti delodajalca
V pravni službi sindikata opažamo, da nekateri delodajalci delavcem, ki so na čakanju na delo, občasno odrejajo opravljanje določenih del in nalog iz zaposlitve (npr. pričakujejo njihovo udeležbo na vzgojiteljskem zboru, jih napotujejo na strokovno usposabljanje na daljavo, odrejajo izvedbo pogovornih ur s starši, pošiljajo na preglede pri medicini dela ipd.). Pri tem delodajalci za zaposlene ne prekinejo čakanja na delo, ne evidentirajo ur dela in za ta čas ne obračunajo plače, kot če bi delavec delal.
Čakanje na delo na domu je oblika upravičene odsotnosti delavca z dela. V tem času je delavec upravičen do nadomestila plače. Plačilo za delo oziroma plača v skladu s 126. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcu pripada za čas, ko dela po navodilu delodajalca. To poenostavljeno pomeni, da je delodajalcu na razpolago in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi (katerekoli).
Delodajalec je dolžan odrediti čakanje na delo v pisni obliki in na obrazložen način, delavci pa so se v skladu z 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v času čakanja dolžni odzivati na poziv delodajalca ter se vrniti nazaj na delo na način in pod pogoji iz pisne napotitve.
Če delodajalec želi, da delavec, ki je sicer na čakanju, opravi določeno delo in naloge iz zaposlitve, ga mora vnaprej pisno pozvati nazaj na delo (četudi le za krajši čas oziroma na posamezne delovne dni). Brez ustrezne napotitve oziroma poziva k vrnitvi na delo delavci dela niso dolžni opravljati. Kadar se delavcu odredi delo na posamezni delovni dan, je delodajalcu na voljo za delo za vse ure, ki so za takšen dan predvidene z razporedom delovnega časa. Če je potreba po delu na takšen dan manjša od siceršnje razporeditve (npr. 3 ure od siceršnjih 8 ur), bi delodajalec lahko poskušal delo delavca organizirati tako, da ta opravi potrebno delo in naloge le na en delovni dan v obsegu rednega delovnega časa delavca pri delodajalcu.
Ne glede na zgoraj zapisano, delavcem na čakanju, ki jim je bilo z jasnim navodilom delodajalca odrejeno opravljanje določenih del in nalog ter so naložene naloge tudi opravili, pripada za čas opravljanja le-teh plačilo za delo in ne nadomestilo plače. Prav tako povračilo stroškov za delo, če so izpolnjeni sicer predpisani pogoji (npr. regres za prehrano ob prisotnosti na delu več kot 4 ure dnevno, razen pri osebah, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu).
Če delodajalec poda napotilo za delo (vabilo na usposabljanje na daljavo, vzgojiteljski zbor ipd.), iz katerega ni jasno razvidno, ali se nanaša tudi na zaposlene na čakanju, predlagamo, da delodajalca vprašate (npr. preko e-pošte), ali se takšno navodilo nanaša tudi na zaposlene na čakanju in ga po potrebi opozorite na zgoraj navedena dolžna ravnanja. Če za ure dejanskega dela, ki ste ga opravili, čeprav ste na čakanju na delo, ne bi prejeli plače, pa se lahko obrnete na pravno službo SVIZ.
V PKP7 ni več predloga o zamrznitvi minimalne plače, napoved splošne stavke za zdaj učinkovita
V sedmem protikoronskem paketu ukrepov, ki je vložen v zakonodajni postopek za sprejem v Državnem zboru ter ga bodo poslanci in poslanke predvidoma potrjevali v zadnjih dneh iztekajočega se leta, ni več določbe o zamrznitvi minimalne plače. Za zdaj kaže, da je bil odločen skupni nastop vseh sindikalnih central – vključno s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS) in na čelu z našim sindikatom –, ki smo začele s pripravami na splošno stavko, učinkovit. Povezanost in enotnost med sindikati se je znova obrestovala. A ker še obstajajo možnosti, da bi poslanke in poslanci v parlamentu posegli v zakon, ki sicer pri januarski plači predvideva uskladitev minimalne plače, smo se vse sindikalne centrale dogovorile, da s pripravami na stavko nadaljujemo in se ob prvih znakih, ki bi kazali na neželen poseg v zakon, povežemo v koordinacijo sindikalnih central za pripravo in izvedbo splošne stavke v državi. V SVIZ se dobro zavedamo, da se bo po nujno potrebnem zviševanje minimalne plače na raven, ki omogoča vsaj približno dostojno preživetje, treba lotiti tudi popravkov plačne lestvice nad njo, saj vse več zaposlenih, tudi s V. stopnjo izobrazbe, prejema minimalno plačo.
Sindikate po omenjeni izločitvi posega v Zakon o minimalni plači iz PKP 7 razburja poseg preko tega istega interventnega zakona v Zakon o delovnih razmerjih, v t. i. malo delavsko ustavo. Eden od členov namreč delodajalcem omogoča brez utemeljenega razloga odpustiti tiste zaposlene, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. Nesprejemljivo je že to, da se z interventnim zakonom posega v urejanje delovnih razmerij, enako ali še bolj nedopustno pa je, da je vlada to dramatično spremembo vrinila v PKP7 naknadno, že po končanih usklajevanjih s sindikati in delodajalci. V resnici gre preprosto za nedostojno vladno prevaro! Vse sindikalne centrale smo se ponovno povezale ter na poslanke in poslance Državnega zbora naslovile poziv, naj zavrnejo »prisilno upokojevanje« in poseg v Zakon o delovnih razmerjih, ki nima soglasja socialnih partnerjev. V pozivu parlamentarcem smo sindikati nastopili tudi proti predlogu ukinitve sklada za nevladne organizacije, ki je bil v tem času že umaknjen iz zakona, in izločitvi zaposlenih v javnem sektorju do t. i. kriznega dodatka. S temeljnimi poudarki, ki jih prinaša PKP 7 in so pomembni za dejavnosti SVIZ, vas bomo seznanili v začetku prihodnjega leta, ko bo zakon predvidoma že sprejet in bo stopil v veljavo.
Praznično voščilo
Ob zaključku leta se sprašujemo o minulih mesecih in z nekaj več upanja in optimizma pogledujemo v prihodnost. Predsednicam in predsednikom območnih odborov SVIZ, sindikalnim zaupnicam in zaupnikom ter vsem članicam in članom sindikata se zahvaljujemo za izkazano podporo in sodelovanje v tem tako drugačnem in posebnem letu. S skupnimi močmi, prizadevanjem in potrpežljivostjo nam je uspelo preskočiti marsikatero od številnih ovir in zato radostno pričakujemo novo leto, svetlejše dni. Želimo vam mirne in vesele božično-novoletne praznike, leto 2021 pa naj bo zdravo in srečno!
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ