Obvestila GO SVIZ (december 2023)
sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
|
Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:
Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani SVIZ v svojih zavodih, vabimo pa vas tudi k rednemu spremljanju naše spletne strani www.sviz.si. |
Vlada uskladitev plač v javnem sektorju z inflacijo v letu 2024 pogojuje s spremembami stavkovnih sporazumov
Zatem ko smo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je tudi Sviz, napovedali stopnjevanje sindikalnih aktivnosti in tudi možnost splošne stavke, če vladajoča koalicija iz predloga Zakona o izvrševanju proračunov RS (ZIPRS) ne bi umaknila spornega člena, s katerim je predlagala uzakonitev prepovedi usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2024, je vlada z amandmajem omenjeno sporno določbo iz predloga izločila. Takoj po umiku zakonske prepovedi smo se sindikati javnega sektorja sestali s pogajalsko skupino Vlade RS, ki jo začasno vodi minister za finance Klemen Boštjančič (v funkciji vršilca dolžnosti ministra za javno upravo), in oblikovali izhodiščne zahteve. KSJS je predlagala stoodstotno uskladitev plač javnih uslužbenk in uslužbencev z inflacijo, ugotovljeno leta 2023, o tem pa naj bi se dogovorili do izteka koledarskega leta, da bi se lahko uveljavilo januarja 2024. Zahteva druge sindikalne pogajalske skupine je bila skromnejša: predlagali so namreč, da se začnejo z inflacijo usklajene plače izplačevati z marcem 2024, s tem pa je bila tudi naša konfederacija prisiljena, da svoj predlog zamakne na omenjeni mesec.
Vladna stran je predlagala, da se julija prihodnje leto plače zaposlenih v javnem sektorju uskladijo z inflacijo po posebni formuli, in sicer tako, da se od napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj – po tej napovedi znaša inflacija 5,4 odstotka – najprej odšteje 1,7 odstotka zaradi t. i. avtonomne rasti plač (tj. zvišanja plač, ki je posledica napredovanj), k tej znižani inflaciji (3,7 odstotka) pa so nato ponudili 60-odstotno uskladitev. Zapisano pomeni, da bi se plače javnih uslužbenk in uslužbencev julija 2024 popravile za skupno 2,2 odstotka.
V obeh sindikalnih pogajalskih skupinah smo vladni predlog zavrnili in kategorično vztrajamo, da se iz formule o usklajevanju plač z inflacijo črta odštevanje avtonomne rasti plač (1,7 odstotka) od inflacije. Ob predpostavki te izključitve smo sindikati hkrati ponudili približevalni predlog, in sicer da se plačni razredi zaposlenih v javnem sektorju aprila prihodnje leto uskladijo v višini 95 odstotkov inflacije, ugotovljene za leto 2023.
Vladna pogajalska skupina je kot pogoj za uskladitev plač zaposlenih v javnem sektorju v letu 2024 hkrati izpostavila zahtevo, da se Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter Visokošolski sindikat Slovenije odpovemo svojim stavkovnim sporazumom v delu, ki zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter zdravnikom in zobozdravnikom zagotavljajo, da odprava plačnih nesorazmerij v vsakem primeru velja od 1. januarja 2024. Zapisano sicer pomeni, da bi bile višje plače, tudi če bi se o odpravi plačnih nesorazmerij dogovorili po omenjenem datumu, izplačane s poračunom od 1. januarja 2024.
Pred dnevi, 8. decembra 2023, smo se v Svizu sešli z ministrom za vzgojo in izobraževanje dr. Darjem Feldo ter predstavniki ministrstev za finance in javno upravo. Na srečanju smo izpostavili, pod kakšnimi pogoji bi bili v sindikatu pripravljeni razmisliti o tem premiku, seveda ob predpostavki oziroma pogoju, da bi s spremembami soglašalo tudi članstvo. Med drugim smo izpostavili, da pričakujemo odpravo predlaganih pasovnih dvigov plač, ki naj jih nadomesti resnična odprava plačnih nesorazmerij, odstop od razvrednotenja strokovnih nazivov, izenačitev izhodišč svetovalnih delavcev in knjižničarjev z učitelji, zvišanje dviga plačnih razredov v visokem šolstvu, ustrezno razmerje med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic in dodatna zvišanja za posamezna delovna mesta v plačni skupini J, ki jih sicer skupini J prinese prevedba.
Iz zapisanega izhaja, da smo v pogajanjih za odpravo plačnih nesorazmerij in oblikovanje novega plačnega sistema, ki zdaj neposredno posegajo tudi v naš stavkovni sporazum, ki smo ga sklenili z vlado, na prelomni točki. Sindikalne zaupnice in zaupnike ter celotno članstvo ob upoštevanju tega prosiva, da pozorno spremljate razvoj pogajanj z vladno stranjo in da se na dogajanje tudi aktivno odzivate. Odpravo plačnih nesorazmerij, torej zaostajanje plač v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi, je lanskoletni 11. kongres Sviza opredelil kot strateški cilj, in v ta cilj moramo zdaj vložiti voljo, modrost in bojevitost, ki jih premoremo, ker popravnega izpita ne bo! Brez okolišenja, to pomeni, da moramo biti pripravljeni tudi na nadaljevanje splošne stavke v vzgoji in izobraževanju, ki smo jo začeli že v času prejšnje vlade, če bo aktualna Vlada RS kršila stavkovni sporazum, ki ga je s Svizom podpisala spomladi letos.
Evidentiranje delovnega časa in težave v praksi
Minuli mesec, 20. novembra 2023, so začele veljati spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), ki ureja tudi evidenco o izrabi delovnega časa. Omenjeni zakon sicer že vse od leta 2006 določa dnevno vodenje podatkov, ki so predpisani v evidenci, tudi za vzgojno-izobraževalne zavode. Na to je slednje v preteklosti že opozorilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), obenem pa je izpostavljeno tudi v spremembah Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPVIZ) iz leta 2017. Nedavne spremembe ZEPDSV so evidenco le dopolnile z nekaj podatki, prav tako se je z njimi bolje uredilo obveščanje zaposlenih. V zvezi s spremembami zakona je MVI zavodom posredovalo tudi okrožnico, ki je bila pripravljena v sodelovanju s strokovno službo Sviza.
Odkar so bile spremembe zakona o evidencah na področju dela uveljavljene, prejemamo od članstva iz vzgoje in izobraževanja precej odzivov in vprašanj, ki kažejo na večje nerazumevanje predpisov, hkrati pa odražajo tudi težave, povezane z načrtovanjem dela ter delovnega časa zaposlenih. Omenjeno področje in prakso bomo v Svizu še naprej podrobno spremljali, ker pa že zdaj zaznavamo, da se šole poslužujejo posameznih ukrepov, ki jih zakon ne zapoveduje, hkrati pa so ti marsikdaj nepotrebni in celo nezakoniti, podajamo v nadaljevanju nekaj ključnih pojasnil in poudarkov:
- - Sprotno vodenje del in nalog ter njihovega trajanja po iLDN med šolskim letom nikoli ni bila in ne more biti evidenca delovnega časa učiteljev. Je zgolj evidenca opravljenih del.
- - ZEPDSV določa zgolj beleženje delovnega časa, ki ga mora delodajalec v skladu z drugimi predpisi (ZDR-1, kolektivne pogodbe) ustrezno načrtovati.
- - ZEPDSV tega ni določal ne v preteklosti in tudi zdaj ne določa t. i. elektronskega beleženja delovnega časa (čekiranja). Ne določa, da mora biti vodenje evidence elektronsko (izjema je le, če to odredi inšpektorat, zatem ko ugotovi kršitve na tem področju). Zakon prav tako ne določa, da mora delodajalec zbirati podatke preko, denimo, registracije s karticami. To je bilo in je še vedno odločitev delodajalca!
- - Beleženje prihoda in odhoda na delo v zavod z zbiranjem biometričnih podatkov (prepoznava obraza, prstnega odtisa) je nezakonito, saj tega ne določa noben zakon, kar je za javni sektor sicer predpogoj po Zakonu o varstvu osebnih podatkov-2. A četudi bi obstajala zakonska podlaga, bi bila potrebna še odločba Informacijskega pooblaščenca, predhodno pa bi moralo vodstvo zavoda z zaposlenimi izvesti tudi posvetovanje o sorazmernosti). Članicam in članom svetujemo, da se po potrebi obrnete tudi na Informacijskega pooblaščenca (inšpekcijski nadzor).
- - ZEPDSV ni ne prej ne zdaj urejal pravice niti načina izrabe odmora med delom. Slednje je pravica iz ZDR-1 in predpisov EU že več let, a se jo je zanemarjalo (včasih tudi kršilo).
- - ZEPDSV ne določa, da je treba beležiti časovni začetek in konec izrabe odmora med delom, ampak le da se mora zabeležiti izrabo odmora oziroma skupni obseg le-tega! Ali je to treba narediti, je odvisno od odločitev delodajalca ali načina zbiranja podatkov za evidenco, za katero se je delodajalec sam odločil.
- - Odmori za učence ne morejo biti tudi odmori za učitelje oziroma zaposlene.
- - Predpisi omogočajo, da se odmor izrabi tudi po koncu dela v zavodu, če delavec ta dan pozneje še opravlja delo tudi izven zavoda oziroma na domu (npr. če učitelj ni mogel izrabiti odmora med prosto uro).
- - Ravnatelj ne sme znižati tedenskega obsega ur dela učiteljev izven zavoda (44.d člen KPVIZ), saj imajo le-ti sami pravico določiti obseg ur tega dela in njegovo razporeditev. Obseg je lahko manjši od deset ur le, če to učitelj določi v pisni izjavi, ki jo predvideva KPVIZ (tako pojasnjuje tudi MVI v okrožnici iz leta 2018 – str. 8 in 9).
- - V evidenco je treba vpisovati tudi časovni obseg dela izven zavoda oziroma delo na domu (delo učiteljev izven zavoda v dnevih pouka, drugih zaposlenih, ko je to delo dogovorjeno ali jim je odrejeno).
Ob izpostavljenih težavah smo v Svizu zaznali tudi zglede dobre prakse, ko se evidenco delovnega časa vodi na poenostavljen način, ustrezno prilagojeno posameznemu zavodu, in ta izkazuje realno stanje delovnega časa ob upoštevanju predpisov (npr. vpisovanje v excel tabelo na spletu, z vnaprej jasnimi pravili in prilagojenim pravilnikom, brez vodenja del po iLDN).
Kljub vsem trenutnim težavam, ki se v povezavi z beleženjem delovnega časa pojavljajo v praksi, ni mogoče spregledati, da je takšna evidenca potrebna zaradi spoštovanja pravic zaposlenih, povezanih z delovnim časom (odmorov, počitkov, spoštovanja prostega časa in tudi do plačila). Po izkušnjah strokovne službe Sviza so te pravice kršene tudi v dejavnosti vzgoje in izobraževanja (t. i. brisanje viškov ur ob koncu referenčnega obdobja, s tem povezano plačilo ali znižanje pravice do letnega dopusta, izplačila nekaterih dodatkov, tudi dodatnih regresov za prehrano v mesecih, ko se dela več kot redni polni delovni čas). Zaposleni te pravice težko uveljavljajo sami ali preko nadzora pristojnih institucij, brez da bi obstajala ustrezna evidenca, ki je zavodi do zdaj praviloma niso vodili tako, kot je bilo predpisano.
Strokovna služba Sviza bo v prihodnje dodatno pojasnjevala, kaj dejansko prinašajo spremembe zakonodaje na omenjenem področju in kakšne praktične rešitve lahko vpeljejo šole na podlagi zgledov dobre prakse, ki jih bomo zbrali. Na podlagi tega in v razpravah s članicami in člani pa bomo ugotovili tudi, ali lahko sindikat v povezavi z nadaljnjim urejanjem delovnega časa poda določene predloge in katere.
Za pomoč oškodovanim v poplavah avgusta letos smo v Svizu razdelili več kot 700 tisoč evrov
V drugi polovici minulega meseca smo v Svizu uspešno sklenili našo solidarnostno akcijo za oškodovane v poplavah, ki so Slovenijo prizadele avgusta letos. Skupaj nam je uspelo zbrati 733.700 evrov, ki smo jih v skladu s poprejšnjim predlogom komisije in zatem odločitvijo izvršilnega odbora sindikata razdelili 194 članicam in članom Sviza, ki so v omenjeni naravni nesreči utrpeli hujšo škodo. Z vsemi podrobnostmi dobrodelne akcije smo vas že seznanili v posebnih obvestilih, ki smo jih na elektronske naslove sindikalnih zaupnic in zaupnikov posredovali 21. novembra letos, na tem mestu pa še enkrat več hvala vsem, ki ste prispevali sredstva za pomoč kolegicam in kolegom ter jim tako omogočili, da si bodo po uničujočih poplavah nekoliko laže ponovno uredili svoje domove.
Donacije dohodnine bomo v Svizu namenili za solidarnostne in finančne pomoči
Tudi tokrat vas kot že nekaj let zapored prijazno obveščamo, da je do konca koledarskega leta, ko lahko vsi davčni zavezanci Finančni upravi RS posredujete zahtevek za donacijo dela (do 1 odstotka) dohodnine izbrani organizaciji (ali organizacijam, vsaki vsaj 0,1 do skupno 1 odstotka) – med njimi tudi reprezentativnim sindikatom – ostalo še nekaj dni.
Skladno z Zakonom o dohodnini lahko davčni zavezanec rezident zahteva, da se do en odstotek dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošnokoristnih namenov in za financiranje različnih organizacij, med katerimi so tudi reprezentativni sindikati, torej tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Če se za donacijo ne odločimo, se omenjeni en odstotek od odmerjene dohodnine prelije v proračun Republike Slovenije.
Vsak dohodninski zavezanec lahko od leta 2007 naprej del (do leta 2019 je ta znašal 0,5 odstotka, od 2020 naprej pa znaša en odstotek) svoje dohodnine nameni za javno koristne namene. Med upravičenimi prejemniki t. i. dohodninskih donacij smo tudi reprezentativni sindikati. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve. Obrazec za namenitev dela dohodnine lahko zavezanec odda: elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja Furs eDavki ali osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu.
Del davka, ki bi se torej sicer prelil v državni proračun in za vas ne pomeni nikakršne dodatne dohodkovne obremenitve ali prihranka, lahko namenite tudi kot donacijo Svizu, ki bo vsa tako zbrana sredstva namenil v Svizov zdravstveni sklad ter za solidarnostne in finančne pomoči članicam in članom sindikata.
Globe za sindikalne zaupnike in sindikate zavodov, ki FURS-u ne predložijo obračuna davkov od dohodkov pravnih oseb
Znova vas želimo zgolj spomniti na rok za oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, ki je vsako leto zadnji dan v marcu, torej 31. marec. Če obračun ni oddan, to predstavlja prekršek po Zakonu o davčnem postopku (ZDav-2), ki se kaznuje z globo. Nekateri sindikalni zaupniki so doslej že prejeli globe v višini 600 evrov, sindikati zavodov v višini 1.200 evrov. Izpostavljamo, da ste sindikalni zaupnice in zaupniki odgovorne osebe za poslovanje sindikata zavoda. Poudariti želimo, da glavni odbor sindikata v prihodnje žal ne bo več mogel pokrivati stroškov kazni, ki jih Furs v predstavljenem primeru izda sindikatu posameznega zavoda in njegovi odgovorni osebi.
Sindikalne zaupnice in sindikalne zaupnike želimo kot odgovorne osebe sindikatov zavodov opomniti, da z računovodji, ki bodo pripravili letna poročila in obračune davkov od dohodkov pravnih oseb, pravočasno opravite ti dve obveznosti. Letna poročila se na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) oddajajo vsako leto do zadnjega dneva v februarju, obračun davka od dohodkov pravnih oseb pa, kot že zapisano, vsako leto do zadnjega dneva v marcu.
Priporočamo, da do konca tega leta – če tega še nimate vpeljanega – dogovorite sodelovanje z osebo, ki bo omenjena dokumenta oddala na AJPES in FURS. Računovodje v zavodih teh dokumentov niso dolžni pripraviti in oddati, a kot zgled dobre prakse lahko navedemo prav sodelovanje z njimi, obenem pa predlagamo, da se z njimi dogovorite za primerno plačilo dela, ki ga bodo opravili.
Želimo vam lepe božično-novoletne praznike, srečno novo leto!
Dragi naši člani in članice, v tem najbolj čarobnem in pričakovanja polnem mesecu leta, ki nas obdaja s toplino in radostjo, vam iz tajništva Glavnega odbora Sviza želimo vse najlepše ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih. Naj bodo vaši domovi napolnjeni z ljubeznijo, smehom in srečo. V teh dneh, ko se lahko ustavimo in še bolj povežemo s tistimi, ki jih imamo najraje, naj vsak trenutek prinaša neizmerno zadovoljstvo in veselje. Naj bo božični dan poln čarobnosti, vsak novoletni trenutek pa prepleten z upanjem in obljubo svežega začetka. Želimo vam tudi čas za sprostitev in počitek, da boste lahko pridobili svežo energijo za prihajajoče leto. Prav tako naj bodo praznični dnevi priložnost za premisleke, hvaležnost in sprejetje lepih trenutkov, ki so nas obkrožali skozi vse leto. Srečno novo leto in naj bo vaše življenje polno ljubezni, uspeha ter nepozabnih trenutkov!
V solidarnosti in z lepimi pozdravi,
Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sviz
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz