Obvestila GO SVIZ (december 2025)

Ljubljana, 22. decembra 2025

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

Pogajanja o kriterijih in merilih za določanje delovne uspešnosti

V skladu z novim plačnim zakonom v javnem sektorju (Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ZSTSPJS) se moramo socialni partnerji, sindikati javnega sektorja in Vlada RS, dogovoriti o kriterijih za dodeljevanje delovne uspešnosti. Delovna uspešnost, kot je opredeljena v novem plačnem zakonu, se začne uporabljati s 1. 1. 2026, kar pomeni, da bo spremembe treba upoštevati pri plači za januar.

O specifičnih elementih kriterijev za delovno uspešnost, ki so sicer v osnovi opredeljeni v ZSTSPJS, se pogajamo v okviru plačnih stebrov in posameznih kolektivnih pogodb. Sviz se pogaja za specifično uporabo kriterijev za zaposlene, za katere veljajo kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, za kulturne dejavnosti, za raziskovalno dejavnost ter za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.

Do konca minulega tedna, tj. do 19. 12. 2025, se nam z Vlado RS še ni uspelo uskladiti o specifičnostih kriterijev za dodeljevanje delovne uspešnosti. Kot skrajni rok, do katerega se moramo socialni partnerji o omenjenem dogovoriti, smo določili sredino januarja, sicer bodo morali delodajalci ovrednotenje delovne uspešnosti izpeljati neposredno iz zakona. Glede na trenutno stanje se bomo na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in raziskovalne dejavnosti z vlado o konkretizaciji zakonskih kriterijev lahko dogovorili.

V začetku letošnje jeseni smo se sindikati strinjali s predlogom vlade, da bi hkrati s podrobnejšo opredelitvijo kriterijev v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev pripravili skupna navodila za oblikovanje prihrankov kot enega od virov za izplačilo delovne uspešnosti. Pri vprašanju opredeljevanja prihrankov, ki delodajalcu ostajajo iz naslova nezasedenih delovnih mest in odsotnih javnih uslužbencev, so bila nasprotja med sindikati in vlado nepremostljiva in v začetku decembra je postalo očitno, da se nam pred 1. 1. 2026 o tem ne bo uspelo uskladiti. Na obeh straneh si bomo prizadevali, da bomo skupna navodila oblikovali vsaj do sredine januarja 2026. Dogovorili smo se, da bomo odsotnost teh skupnih navodil začasno zapolnili z obvestili, v katerih bodo povzete zakonske določbe, na splošno opredeljeni viri in napovedana predvidena aplikacija, ki bo delodajalcem služila kot pripomoček pri dodeljevanju in izračunavanju delovne uspešnosti. Informacija o začetku izvajanja določb o delovni uspešnosti, ki jo je Ministrstvo za javno upravo posredovalo vsem ministrstvom, občinam in drugim organom, je objavljena na njihovi spletni strani, hkrati je tudi priloga teh obvestil.

V nadaljevanju teh obvestil zato povzemamo zgolj najbolj bistvene poudarke omenjene informacije:

- Za delovno uspešnost se nameni 2 odstotka mase plač, od začetka leta 2028 pa 3 odstotke.

- Delodajalec mora za delovno uspešnost obvezno nameniti vsaj še 50 odstotkov prihrankov sredstev, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali zaradi nezasedenih delovnih mest.

- Posamezni javni uslužbenec lahko dobi za delovno uspešnost največ 30 odstotkov osnovne plače.

- Del plače za delovno uspešnost se prednostno določi tistim javnim uslužbencem, ki nadomeščajo odsotnega javnega uslužbenca, zatem pa še tistim, ki dosegajo nadpovprečne rezultate po drugih kriterijih.

- Delodajalec mora o izplačilu dela plače za delovno uspešnost izdati obvestilo, o celotnem obsegu sredstev, višini izplačila za posamezne javne uslužbence in jih med seboj ločiti po razlogih za dodelitev delovne uspešnosti (nadomeščanje, projekt). Obvestilo mora biti dovolj časa dostopno vsem zaposlenim.

- Ministrstvo za javno upravo bo pripravilo aplikacijo, ki jo bo lahko posamezni delodajalec uporabljal pri dodeljevanju delovne uspešnosti.

Možne spremembe pri plačilu povečane učne obveznosti

Ta mesec, 10. 12. 2025, se je vodstvo Sviza sešlo z vodstvom Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (na strani sindikata so poleg predsednice glavnega odbora in glavnega tajnika na sestanku dodatno sodelovali še predsednika in predsednica naših sindikalnih konferenc za področje osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih, osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter srednjih, višjih šol in dijaških domov). Že pred sestankom smo z namenom lažje organizacije in temeljitejše priprave na srečanje ministrstvu posredovali izbrana vprašanja, o katerih smo se želeli pogovoriti z ministrom (prilagamo jih tukaj). Z ministrstva smo prav tako že pred sestankom prejeli njihove odgovore – klik, v nadaljevanju pa izpostavljamo dve temi, ki smo ju obravnavali.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je, kot smo vas že seznanili v prejšnjih obvestilih, sindikatu predlagalo, da bi spremenili in poenostavili plačevanje povečane učne obveznosti na podlagi letnega pavšala ur, ki bi se mesečno izplačeval v enakih zneskih. Nadomeščanja bi se plačevala ločeno, a v enaki višini, tako kot do zdaj. Pogajalska skupina Sviz bi koristno poenostavitev plačevanja povečane učne obveznosti sprejela, če za zaposlene to plačilo ne bo manj izdatno, kot je zdaj. Seveda se lahko zgodi, da se bodo pri spremembi načina obračunavanja pokazala majhna, nebistvena odstopanja navzgor in navzdol. Če bomo z ministrstvom dosegli soglasje, bo spremenjen 15. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS. Ta trenutek, zatem ko smo se predstavniki in predstavnice Sviza torej sestali z ministrom dr. Vinkom Logajem, ugotavljamo, da smo se o omenjeni temi v veliki meri uskladili, nerešeno pa ostaja še pomembno vprašanje, povezano z razširjenim programom v osnovnih šolah. To vprašanje je treba doreči, preden se bo potem o spremembi opredelil Glavni odbor Sviz kot najvišji organ sindikata med kongresoma.

V skladu s stebrnim dogovorom, ki je bil podpisan ob uveljavitvi novega plačnega sistema, je tudi ustreznejše ovrednotenje sindikalnega dela. Sviz vztraja, da je treba z opredelitvijo posebnosti kriterijev za delovno uspešnost hkrati, v istem aneksu h kolektivnim pogodbam, dogovoriti tudi uresničevanje vseh drugih dogovorjenih sprememb. Skrbi nas namreč, da bi v luči iztekajočega se mandata aktualne vlade sicer za to zmanjkalo časa.

Zahteve za višjo uvrstitev učiteljev višjih svetnikov

V zadnjem obdobju smo na Svizu prejeli več pritožb zoper uvrstitev učiteljev višjih svetnikov oziroma zahtev za uvrstitev vseh učiteljev višjih svetnikov v 37. plačni razred oziroma učiteljev razrednikov višjih svetnikov v 38. plačni razred. Posredovali smo vam že podrobnejše pravno pojasnilo (povezava). Zavedamo se, da uvrstitve vseh učiteljev višjih svetnikov niso enake, in razumemo, da to med posameznimi učitelji višjimi svetniki povzroča občutek neenakopravnosti. Vendarle pa je treba poudariti, da je do slednje situacije prišlo zaradi posledice pravil, katerih namen in učinek sta bila v čim bolj enakovrednih dvigih osnovnih plač javnih uslužbencev. V pojasnilo dodajamo, da pravno gledano učitelji višji svetniki (oziroma javni uslužbenci na splošno) ob prevedbi iz starega v novi plačni sistem niso bili različno obravnavani, temveč prav nasprotno – vsi so bili deležni procentualno približno istih dvigov. Torej, bili so deležni enakega števila plačnih razredov za odpravo nesorazmerij, upoštevala so se jim vsa dosežena napredovanja.

Da bi bili ob prevedbi v novo plačno lestvico, kjer so razlike med plačnimi razredi 3 % (ne več 4 %), dejanski dvigi osnovnih plač čim bolj enaki, je po celotnem javnem sektorju prišlo do »preskokov« pri nekaterih plačnih razredih. Zaradi tega pravila so se tudi višji svetniki lahko ob prevedbi uvrstili v višji plačni razred, kot so ga dosegli oziroma ga je nasploh mogoče doseči z napredovanjem v nazivu (5). V nasprotnem primeru bi lahko imeli celo situacijo, da bi nekateri javni uslužbenci imeli nižjo plačo kot v prejšnjem plačnem sistemu. To se zaradi varovanja pridobljenih pravic ne sme zgoditi.

Ker je bila prevedba po plačnem zakonu enkraten dogodek, v praksi zdaj tudi pri višjih svetnikih prihaja do uvrstitev v plačne razrede, ki se zdijo nelogične, vendar so izključno posledica formule novega plačnega zakona. Dejstvo pa je, da se plačni razredi, pridobljeni s prevedbo –  tudi v primeru preseganja najvišjih plačnih razredov v posameznem nazivu –, na podlagi zakona ohranjajo tudi v prihodnje.

Zavedamo se, da je edini način, da bi lahko tudi ostali višji svetniki oziroma drugi javni uslužbenci v primerljivih položajih dosegli enake uvrstitve, sprememba plačnega zakona in kolektivne pogodbe, ki bi omogočila večji razpon napredovanja znotraj delovnih mest in nazivov (na primer do 7 PR znotraj naziva višji svetnik in 14 PR znotraj DM brez nazivov). Sindikati smo takšno rešitev že predlagali, vendar jo je vladna stran vsaj do zdaj zavračala, saj bi pomenila znatne finančne posledice za javne finance. Ne glede na navedeno, bomo v Svizu v prihodnje vztrajno zagovarjali prizadevanja za zgoraj navedeno sistemsko rešitev, saj se zavedamo, da je ta ključna za zagotovitev večje pravičnosti, notranje skladnosti in enakih možnosti napredovanja javnega uslužbenca znotraj istega delovnega mesta in/ali naziva v sistemu plač javnega sektorja.

Izvajanje 22. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v luči restriktivne okrožnice Ministrstva za finance

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je z okrožnico 2. 10. 2025 na podlagi usmeritev Ministrstva za finance z dne 3. 9. 2025 na vse zavode naslovilo navodilo, da morajo imeti šole in zavodi za uporabo izjem na podlagi Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (izpostavljen je predvsem 22. člen ZSTSPJS) v letnem finančnem načrtu zagotovljena finančna sredstva v okviru stroškov dela in s tem ne smejo povzročati dodatnih izdatkov državnega proračuna. Gre za zaskrbljujočo usmeritev, s katero vlada uvaja omejitve in praktično onemogoča uporabo institutov ZSTSPJS, ki pomenijo večjo fleksibilnost predstojnikov oziroma delodajalcev v javnem sektorju ter so namenjeni pridobivanju novega (prepotrebnega) kadra oziroma preprečevanju odhodov zaposlenih iz tistih dejavnosti javnega sektorja, ki so soočene z velikim pomanjkanjem kadra in v katerih so zaposleni najbolj obremenjeni.

Nasprotno je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje glede možnosti uvrstitve v višji plačni razred na podlagi 22. člena ZSTSPJS v okrožnici z začetka februarja 2025 navedlo, da bo zagotovilo dodatna finančna sredstva za plače na podlagi prvega odstavka zakona (ko ni potrebno soglasje), če bosta izpolnjena pogoja delovne dobe in znanja oziroma kompetenc.

V Svizu pričakujemo, da bo resorno ministrstvo šolam in zavodom zagotovilo sredstva za plače tistih javnih uslužbencev, ki so na podlagi 22. člena ZSTSPJS že bili uvrščeni v višji plačni razred (s soglasjem ali brez). Prav tako pričakujemo, da bo ministrstvo tudi v prihodnje zagotovilo sredstva za namen uporabe 22. člena ZSTSPJS in drugih institutov ZSTSPJS, ki zagotavljajo večjo fleksibilnost pri nagrajevanju in zaposlovanju javnih uslužbencev. Pri tem bodo bistvenega pomena navodila za pripravo finančnih načrtov za prihodnja leta, ki bi morala vsebovati tudi napotilo za rezervacijo oziroma načrtovanje določenega obsega sredstev za namen uporabe zadevnih institutov ZSTSPJS. Ta navodila bi morala biti usklajena s Svizom.

Pred skorajšnjo uveljavitvijo reforme pokojninskega sistema

Pokojninska reforma, ki je bila dokončno potrjena novembra letos, se začne uporabljati 1. januarja 2026. Reforma ohranja 40 let pokojninske dobe, postopoma pa zvišuje odmerni odstotek ter starostno mejo za upokojitev. Spremembe se bodo sicer uvajale postopoma, večinoma od leta 2028 do 2035.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja (Ksjs), katere član je ob še drugih sedmih sindikatih tudi Sviz, je v začetku minulega meseca v okviru projekta S socialnim dialogom do še boljšega javnega sektorja pripravila posvet »Zakaj in kako se bo spremenil pokojninski in invalidski sistem?« Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je na dogodku predstavil najbolj bistvene novosti pokojninskega in invalidskega sistema v skladu z aktualno reformo ZPIZ-2O. Videoposnetka predavanja in pregled sprememb so dostopni – tukaj, prilagamo pa še primerjalni prikaz ugodnosti po ZPIZ-2O v letu 2026 glede na trenutno veljavni zakon, ki so ga pripravili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Podeljene Svizove štipendije in razdeljene subvencije za študij

V skladu z razpisom smo v Svizu tudi letos podelili šestnajst štipendij, ki jih bodo izbrani kandidati prejemali v šolskem letu 2025/26. Pristojna komisija je po preučitvi in ovrednotenju prispelih vlog Izvršilnemu odboru Sviz predlagala, da se štipendije dodeli po osmim dijakom in študentom. Sindikat jim bo v skladu s sprejetim sklepom za izobraževanje v srednješolskih programih mesečno namenil po 120 evrov, za izobraževanje v visokošolskih programih pa po 150 evrov.
Uspešno je bil zaključen tudi razpis za razdelitev nepovratnih sredstev za članice in člane, ki bi želeli v študijskem letu 2025/26 pridobiti ustrezno izobrazbo. Podelili smo 50 subvencij v višini 500 evrov tistim kandidatom, ki se v aktualnem študijskem letu izobražujejo v povezavi s svojo zaposlitvijo.

Pogled naprej

Ob številnih aktivnostih in pomembnih dogodkih, ki nas čakajo v prihodnjem letu, jih tu izpostavljamo pet, in sicer 7. kongres Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (9. aprila 2026) ter 12. kongres Sviza (23. in 24. novembra 2026). V soboto, 9. maja 2026, bo območni odbor Sviza Koroška gostil športne igre, še pred tem pa bo, že kmalu po tokratnih praznikih (v soboto, 24. januarja 2026) – v upanju, da bodo snežne razmere to omogočale – na smučišču Trije kralji potekalo 11. Svizovo prvenstvo v veleslalomu. Tradicionalno srečanje upokojenih članic in članov našega sindikata bo tokrat izpeljano na Obali, in sicer v začetku junija. O vseh podrobnostih omenjenih in drugih dogodkov vas bomo pravočasno obvestili, kot vedno pa vse potrebne informacije lahko dobite tudi pri predsednicah in predsednikih svojih območnih odborov.

Praznično voščilo

Cenjeni sindikalni zaupniki in zaupnice, spoštovan članice in člani, želimo vam mirne in tople praznike, polne lepih trenutkov z vašimi najbližjimi. Naj vam novo leto prinese zdravje, zadovoljstvo in pogum za vse nove poti, ki vas čakajo. Veseli smo, da jih bomo del lahko prehodili tudi skupaj. Pred nami so priprave na 12. kongres, ki bo potekal novembra prihodnje leto, ter ob tem še številne druge naloge in izzivi. Skupaj nam lahko uspe prav vse!

Srečno in uspešno 2026!

Vse dobro vam želimo!

Tajništvo Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije