Ljubljana, 23. 2. 2021
Obvestila GO SVIZ - februar 2021
Sorodne objave
04.10.2023
30.08.2023
04.07.2023
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
|
Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih in temah, ki trenutno usmerjajo dejavnost sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:
Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino posredovali tudi članicam in članom SVIZ v svojih zavodih.
|
Vlada namerava radikalno poseči v plačni sistem javnih uslužbencev
Vladna pogajalska skupina, ki jo vodi minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je sredi februarja reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predstavila spremembe plačnega sistema, ki pa so bistveno več kot to. V izhodiščih je vlada zapisala, da so njena prizadevanja »usmerjena v ukinitev enotnega plačnega sistema ter določitev zgolj temeljev plačnega sistema javnega sektorja.« Vlada namerava ukiniti skupni plačni sistem in ga nadomestiti z dvema, ki bi se med seboj razlikovala po načinu oblikovanja plač. V prvi skupini bi veljala strožja pravila, ki bi se urejala centralno, v drugi skupini pa bi se plače urejale svobodneje, bolj fleksibilno, lahko tudi na ravni posameznega delodajalca (zavoda). Šokantno je, da so v vladnem predlogu osnovne, srednje in »druge strokovne šole« potisnjene v prvo skupino, skupaj še z državno upravo, policijo in vojsko, medtem ko so visoko šolstvo, znanost in raziskovanje, kultura skupaj z zdravstvom in socialo uvrščeni v drugo skupino, ki naj bi predstavljala t. i. storitveni del javnega sektorja. Tega, kje so vrtci ter šole in zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, iz vladnega predloga zaenkrat ni mogoče razbrati. Na vladni strani prav tako nihče ni znal pojasniti, zakaj osnovne in srednje šole niso »storitev«, medtem ko visoke šole, kultura in raziskovanje so, enako tudi niso znali razložiti, kako predstavniki oblasti in predlagatelji sprememb »storitev« sploh razumejo. Izraz, ki za delitev javnega sektorja nima nikakršne podlage v zakonodaji, je konec minulega leta sicer prvi uporabil predsednik vlade, vladni predlog pa njegovi domislici očitno sledi – kot rečeno, ne da bi za to delitev obstajala kakršnakoli razumna ali vsaj logična utemeljitev. Do te »čira čara delitve«, kot je pogosto označen predstavljeni iracionalni predlog vlade, se bo sindikat opredelil na izredni seji Glavnega odbora SVIZ, ki bo sklicana v kratkem.
V vladnih izhodiščih sta poleg navedenega dodatno tudi še vsaj dva nemogoča predloga. Prvi, ki smo ga sindikati zavrnili že leta 2019, predvideva upočasnitev napredovanj, tako da bi zaposleni lahko šele po 40 letih dela napredoval za največ 10 plačnih razredov. Sredstva, ki bi bila pri tem privarčevana, bi se usmerilo v zvišanje deleža mase za delovno uspešnost, ki bi lahko pri posamezniku plačo zvišala tudi za 30 odstotkov. Skratka, prek upočasnjenega napredovanja bi vsem nekaj vzeli, da bi lahko dali več le nekaterim najbolj uspešnim. SVIZ že leta 2019 ni nasprotoval – in tudi zdaj ne nasprotuje – povečanju mase za delovno uspešnost, a izključno pod pogojem, da se zanjo zagotovi dodatna finančna sredstva. Kategorično pa zavračamo vladno namero, da sredstva za ta namen vzame pri napredovanju zaposlenih! Drugi predlog je za sindikate enako nesprejemljiv, saj vlada napoveduje, da bi lahko delodajalci (direktorji, ravnatelji) mimo kolektivnih pogodb sistematizirali delovna mesta in jih tudi sami uvrstili v plačne razrede. Določanje plač mimo kolektivnih pogodb, po enostranski volji delodajalca, je bilo za sindikalne pogajalce na vladni predstavitvi povsem nesprejemljivo in ne gre dvomiti, da bo Glavni odbor SVIZ tudi to vladno idejo zavrnil.
Če bo Vlada RS po svojih napovedih na podlagi opisanih izhodišč, ki jih sindikati zavračamo, pripravila tak zakon, ki naših stališč ne bo upošteval, se resnemu konfliktu z zaposlenimi v javnem sektorju ne bo mogla izogniti. Na zniževanje priborjenih pravic zaposlenih ter razvrednotenje in jemanje ustavnih pristojnosti reprezentativnim sindikatom pri pogajanjih za plače namreč preprosto ni mogoče pristati.
Zakon o demografskem skladu – poseg v sredstva vseh nas, ogrožena varnost dodatnih pokojnin vseh javnih uslužbenk in uslužbencev
V Državnem zboru RS je tik pred sprejetjem Zakon o nacionalnem demografskem skladu, s katerim si politika prisvaja večinski nadzor nad zadnjim delom našega skupnega premoženja, z zakonom pa bo ogrožena tudi varnost dodatnih pokojnin 172.000 javnih uslužbencev in uslužbenk. Te pokojnine sicer niso last države, temveč vsakega posameznega javnega uslužbenca in uslužbenke. Za SVIZ je povsem nesprejemljivo, da zaposleni z omenjenim zakonom izgubljamo vsak nadzor nad upravljanjem 900 milijonov evrov v zaprtem vzajemnem pokojninskem skladu javnih uslužbencev in nad poslovnimi odločitvami Modre zavarovalnice. Velik del sredstev na individualnih pokojninskih računih je v lasti zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi, zato bomo v sindikatu storili vse, kar je v naši moči, da bomo preprečili tveganja, ki bi jih prinesla uveljavitev zakona. Temeljni namen zakona bi moral biti zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne, kar je v interesu vseh državljank in državljanov, a je očitno, da se ga izkorišča v političnem boju za obvladovanje zadnjega preostanka našega skupnega državnega premoženja, ko zakon daje nadzor nad 8,6 milijardami evrov v roke izvršni oblasti in vladajočim političnim strankam. Kako varno je premoženje, ko o njem odloča izključno politika, še predobro vemo iz preteklih izkušenj! Kot da bi lisici zaupali čuvanje kurnika.
Zakon dopušča tudi odprodajo, privatizacijo preostalega dela skupnega premoženja, čemur smo nasprotovali že v preteklosti in smo proti takšni možnosti še vedno. Zakon je bistveno usodnejši za zaposlene kot za aktualne upokojence, saj se bo problem primanjkljaja v pokojninski blagajni zaostril čez 10 do 20 let, ko bomo med upokojene prešli zdajšnji zaposleni. A kljub očitnemu interesu zaposlenih, da bi pri oblikovanju zakona sodelovali, nas je vlada povsem prezrla in grobo prekršila podpisano obveznost, da se morajo zakoni, ki vplivajo na položaj zaposlenih, predhodno obravnavati in usklajevati na Ekonomsko-socialnem svetu. Vlada je zakon vložila v Državni zbor brez javne razprave in mimo socialnega dialoga ter tako jasno sporočila, da ji ni mar za interese zaposlenih in da namerava v parlamentu z večino uveljaviti odločitve, ki so za delavke in delavce dolgoročno škodljive. Omenjeno še zlasti velja za javne uslužbenke in uslužbence, ki imamo v Krovnem pokojninskem skladu javnih uslužbencev v upravljanju Modre zavarovalnice dogovorjeno dodatno pokojninsko zavarovanje. Doslej smo imeli zavarovanci v nadzornem svetu zavarovalnice polovico članov. To je Vladi RS, ki je imenovala drugo polovico članov, onemogočalo, da bi lahko sprejemala enostranske odločitve, ki bi bile v nasprotju z interesom javnih uslužbencev, da so naša sredstva varno naložena in prinašajo stabilne donose. Imeli smo vpogled v vse poslovne odločitve zavarovalnice in lahko smo vplivali na ključne strateške usmeritve zavarovalnice. Javni uslužbenci imamo najnižjo provizijo za upravljanje naših sredstev v državi, stabilno donosnost in natančen nadzor nad sredstvi, ki je bil učinkovit, saj v dobrem desetletju upravljanja ni bilo niti enega dogodka, pri katerem bi bilo mogoče sklepati na sum oškodovanja našega premoženja.
Zaposleni – tako iz javnega kot zasebnega sektorja – bi bili skladno z novim zakonom povsem izključeni iz nadzora upravljanja nacionalnega demografskega sklada, ki bo upravljal z zadnjim pomembnim delom skupnega državnega premoženja. To predvideni slovenski demografski sklad loči od primerljivih v drugih evropskih državah, zlasti tistih z demokratično tradicijo. Javni uslužbenke in uslužbenci zgubljamo nadzor tudi nad upravljanjem s sredstvi naših dodatnih pokojnin, ki smo jih do zdaj uspešno obranili pred mešetarjenjem politike. Zakon znižuje standarde za članstvo v organih sklada, a bo sklad imel odločilno besedo pri kadrovanju v družbah, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Zakon omogoča sprotno izčrpanje sklada tudi za slabo opredeljeno družinsko politiko, kar bodo aktualne vlade in vladajoča politika zagotovo izkoriščale za uresničevanje svojih partikularnih interesov. V sindikatih prevladuje skrajna zaskrbljenost, zato smo se sindikalne centrale – med njimi tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki ji pripada SVIZ – začele pripravljati na naknadni zakonodajni referendum, s katerim je mogoče preprečiti uveljavitev zakona. SVIZ bo v začetku marca na izredni seji svojega Glavnega odbora odločal o sodelovanju pri zbiranju podpisov za razglasitev referenduma in o sodelovanju v predreferendumski kampanji.
Na posvetih s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki o najbolj aktualnih in pomembnih temah
V tajništvu Glavnega odbora sindikata smo februarja pripravili spletna srečanja s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki iz vzgoje, izobraževanja in kulture, da bi si izmenjali informacije in stališča o bistvenih aktualnih vprašanjih, ki so pospremila ponovno odpiranje šol, razširitev delovanja vrtcev in vzpostavitev nekaterih delov dejavnosti v kulturi. Najprej so se 4. 2. 2021 sešli sindikalni zaupnice in zaupniki iz srednjih šol, višjih šol in dijaških domov, 10. in 11. 2. 2021 v dveh skupinah predstavnice in predstavniki sindikata v osnovnih šolah in glasbenih šolah ter zavodih za izobraževanje odraslih, 12. 2. 2021 pa še zaposleni v predšolski vzgoji. V tednu, ki je sledil, smo 18. in 19. 2. 2021 izpeljali še srečanje sindikalnih zaupnic in zaupnikov SVIZ iz osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter iz kulture.
Udeleženke in udeleženci omenjenih srečanj so v razpravi namenili največ časa vprašanjem zagotavljanja varnosti in zdravja na delovnem mestu v času epidemije, dejanski (z)možnosti upoštevanja priporočil, nadomeščanju odsotnega kadra, pobudam in sindikalnim aktivnostim za uveljavitev stališč in interesov SVIZ, stališčem do dela ministrstva za izobraževanje in ministrstva za kulturo ter obeh resornih ministrov. Sindikalni zaupnice in zaupniki so si izmenjali tudi informacije o t. i. hitrem testiranju, ob tem pa predvsem izpostavili dileme glede prostovoljnosti oziroma obveznosti le-tega, same organizacije in izvedbe testiranja, zanesljivosti uporabljenih testov itd. V sklepnem delu vseh posameznih srečanj so se dotaknili tudi vprašanja o uveljavljanju izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu z 39. členom Kolektivne pogodbe o javnem sektorju (KPJS) v vrtcih in dodatno po vnovičnem odprtju šol. V luči priprav na izvedbo spletnih srečanj smo med zaupnicami in zaupniki izvedli tudi anketo o temah, ki smo jih pozneje obravnavali na posvetih. Ugotovitve iz vprašalnika so objavljene na naši spletni strani www.sviz.si, in sicer med obvestili vsake posamezne sindikalne konference.
Predsednika vlade pozvali k pripravi skupnih meril za vrednotenje dela v rizičnih razmerah
Iz SVIZ smo na predsednika Vlade RS 17. februarja 2021 naslovili poziv k pripravi skupnih meril za vrednotenje dela v rizičnih razmerah v vrtcih in šolah, ki bi jih zatem posredovali delodajalcem v vzgoji in izobraževanju kot priporočila. Izkušnje glede vrednotenja dela v rizičnih razmerah za zaposlene v zdravstvu, sociali, vrtcih, policiji in drugih dejavnostih namreč kažejo na nerazumno velike razlike v izplačilu dodatka pri posameznih delodajalcih za povsem primerljive naloge, ki jih zaposleni opravijo v primerljivem času. V SVIZ predvidevamo, da se bodo te težko pojasnljive in neopravičljivo velike razlike z razširitvijo dela v vrtcih in obnovitvijo dela v šolah le ponovile in poglobile, to pa bo nedvomno stopnjevalo nezadovoljstvo zaposlenih in povečevalo možnost konflikta med zaposlenimi in delodajalcem (ravnateljem, ravnateljico). Čeprav se z razlago 11. točke 39. člena KPJS, ki je bila sprejeta s preglasovanjem in proti volji sindikalne strani, SVIZ ne strinja, pa smo vseeno prepričani, da bi skupna priporočila Vlade RS in reprezentativnih sindikatov s področja vzgoje in izobraževanja delodajalcem zmanjšala neopravičljivo velike razlike v izplačilu dodatkov za primerljiva dela v nevarnih pogojih.
Čeprav takšna, med vlado in sindikati usklajena, priporočila za delodajalce vseeno ne bi bila zavezujoča, smo v SVIZ navkljub temu prepričani, da bi pripomogla k izrazitemu zmanjšanju razlik med izplačili v posameznih javnih zavodih za povsem primerljiv čas trajanja in primerljive naloge, ki jih javni uslužbenci opravijo v nevarnih razmerah. Predlog o pripravi takšnega dogovora smo iz SVIZ sicer že decembra lani posredovali ministrstvu za izobraževanje, a nismo od takrat prejeli nobenega odziva. Zaskrbljujoče je, da so naš omenjeni poziv predsedniku vlade iz njegovega kabineta zdaj posredovali v reševanje prav MIZŠ …
Zbrali skoraj 43.000 evrov za pomoč prizadetim v potresu na Hrvaškem
Ob rušilnem potresu, ki je tik pred iztekom minulega koledarskega leta prizadel Hrvaško, so se prebivalci Petrinje, Siska, Gline in nekaterih okoliških krajev znašli v veliki stiski. Silovita naravna nesreča je nekaterim žal vzela najbližje, številni so bili poškodovani, večina na omenjenem področju pa je izgubila tako rekoč vse, kar jim je prej v dolgih letih uspelo ustvariti. Da bi prizadetim v naravni nesreči vsaj nekoliko olajšali težave, smo se odločili akcijo zbiranja sredstev za prizadete organizirati tudi v SVIZ. Glavni odbor sindikata je to odločitev soglasno potrdil, obenem pa smo takrat za pomoč našim sosedom iz svojega solidarnostnega sklada že namenili 10.000 evrov; do konca dobrodelne akcije pa se je transakcijskem računu sindikata nato zbralo skupno kar 42.720 evrov. Denar smo z nakazilom na posebni račun, ki je bil odprt za namen zbiranja pomoči za članice in člane Sindikata hrvatskih učitelja (SHU), 22. februarja 2021 predali v varne roke naših hrvaških kolegov. V SVIZ smo že ves čas v stiku s predsednico SHU Sanjo Šprem in njenimi sodelavci, ki bodo sredstva skrbno razdelili in torej poskrbeli, da bo denar prišel do konkretnih posameznic in posameznikov, ki pomoč najbolj potrebujejo, ter hkrati da bo porabljen izključno za odpravo posledic uničujočega potresa. Ko bo predaja sredstev izvršena, vas bomo o tem prav tako seznanili. V nekaterih kolektivih so se zaposleni organizirali tudi sami in izpeljali zbiralne akcije za hrvaške poklicne kolege. Tako so v Glasbeni šoli Brežice posebej za pomoč hrvaškim kolegicam in kolegom v Glasbeni šoli Sisak zbrali skoraj 900 evrov ter jih že nakazali na njihov račun.
V Tajništvu GO SVIZ smo zadovoljni, da smo dobrodelno akcijo »SVIZ za prizadete v potresu na Hrvaškem« nadvse uspešno sklenili, in hkrati hvaležni vsem, ki ste s prispevki priskočili na pomoč posameznikom v stiski ter tako potrdili, da je solidarnost globoko vtkana v delovanje našega sindikata.
Z lepimi pozdravi,
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ
glavni tajnik SVIZ