Ljubljana, 19. 1. 2024
Obvestila GO SVIZ (januar 2024)
sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
Ljubljana, 19. januarja 2024
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
|
Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč pri vašem delu:
Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani SVIZ v svojih zavodih. Vabimo vas še, da redno spremljate našo spletno stran www.sviz.si.
|
Dogovor o vrednosti plačnih razredov in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024
Zatem ko je Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) – del le-te je kot ustanovni član tudi Sviz – od vladajoče koalicije tudi z grožnjo splošne stavke v javnem sektorju odločno zahtevala, naj iz Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 (ZIPRS), ki se je takrat sprejemal v državnem zboru, umakne prepoved usklajevanja plač zaposlenih v javnem sektorju za leto 2024 z inflacijo, so se nadaljevala poprej nekaj časa prekinjena pogajanja med vladno in sindikalno pogajalsko skupino ter se 21. decembra 2023 uspešno sklenila s parafiranjem dogovora.
V skladu s tem dogovorom se bo vrednost plačnih razredov s 1. 6. 2024 (pri plači za mesec junij) zvišala za 80 odstotkov ugotovljene inflacije (v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023 je znašala inflacija 4,2 %), kar pomeni zvišanje za 3,36 odstotka. Novo plačno lestvico, ki bo veljala od 1. 6. 2024, si lahko ogledate na tej povezavi. Regres za letni dopust bo v višini minimalne plače izplačan najpozneje do 14. 3. 2024. Sindikati javnega sektorja so v dogovoru pristali na vladno zahtevo o zamiku začetka izvajanja novega plačnega sistema s 1. 1. 2024 na poznejši datum, ki ga bodo v novem plačnem zakonu soglasno določili Vlada RS in reprezentativni sindikati. Sindikati so se obvezali, da do 13. 9. 2024 »ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino tega dogovora«, pri čemer pa ta zaveza ne bo veljala, »če bi se vlada s katero koli skupino javnih uslužbencev ali funkcionarjev dogovorila, da se jim plače zvišajo pred 13. 9. 2024.« To pomeni, da vlada pred navedenim datumom ne sme zvišati plače niti sodnikom niti komur koli drugemu, saj bi sicer stavkovni mir prenehal veljati.
Sindikat vzgoje izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije predstavljenega dogovora, h kateremu je s svojim podpisom 10. januarja 2024 pristopilo dovolj sindikatov (tj. skupno 26), da dogovorjeno velja, še ni podpisal. To bomo storili v prihodnjih dneh, ker smo se medtem z Vlado RS v zameno za premik datumov za pravico do ločenih pogajanj (13. 9. 2024) – to velja tudi za pravico do plačane stavke – in za začetek odpravljanja plačnih nesorazmerij na 1. 1. 2025 dogovorili za vsebinsko izboljšanje stavkovnega sporazuma iz lanskega marca.
V zameno za preložitev datumov uveljavili bistvene vsebinske izboljšave stavkovnega sporazuma
V stavkovnem sporazumu – z vlado smo ga sklenili 15. marca 2023 ter z njim takrat zamrznili splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, za katero se je pred tem februarja 2022 izreklo 37.248 naših članic in članov – je Svizu uspelo zagotoviti premik orientacijskih delovnih mest Učitelj (VII/2) s 33. plačnega razreda na 37. plačni razred in Docent z doktoratom znanosti (IX) s 47. na 51. plačni razred. Obe delovni mesti bi morali služiti kot orientacija za zvišanja vseh drugih delovnih mest strokovnih delavk in delavcev, od vrtca do univerze, a smo v Svizu in vladi različno interpretirali sicer ohlapno formulacijo iz sporazuma, ki pravi, da se bodo uvrstitve ostalih delovnih mest dogovorile ob »upoštevanju strokovno utemeljenih razmerij do orientacijskih delovnih mest« učitelj in docent.
Vlada Svizove interpretacije, da to pomeni, da ostajajo razmerja med delovnimi mesti nespremenjena – kar mora veljati tudi za razmerja med strokovnimi nazivi –, ni sprejela in je septembra lani pripravila predlog, ki je radikalno posegel v obstoječa razmerja. V svojem takratnem predlogu je vlada povsem razvrednotila strokovne nazive, saj je drastično zmanjšala razkorake med njimi (med svetovalcem in svetnikom, denimo, naj bi bila razlika en sam plačni razred); izhodiščno plačo svetovalnih delavcev in knjižničarjev je postavila pod izhodišče za učitelje (najprej za dva plačna razreda, tj. na 35. plačni razred; pozneje za enega, na 36. plačni razred); v visokem šolstvu je zvišanje za štiri plačne razrede omejila izključno na visokošolske učitelje; zavrnila je vsa zvišanja za zaposlene v plačni skupini J. V Svizu smo vladni predlog, ki je hkrati temeljil na t. i. pasovnih dvigih (tj. enakih dvigih v posameznih pasovih plačne lestvice za vse, ne glede na obstoječe razlike med osnovnimi plačami posameznih skupin javnih uslužbencev), kategorično zavrnili.
Zatem ko smo vlada in sindikati sklenili dogovor o uskladitvi plač zaposlenih v javnem sektorju z inflacijo v letošnjem letu, smo se v Svizu ob zavezi vlade, da pred 13. septembrom 2024 ne bo zvišala plače nobeni od skupin v javnem sektorju, znašli pred zahtevno izbiro, in sicer:
- ali naj vztrajamo pri obstoječem stavkovnem sporazumu, zahtevamo ločena pogajanja (tudi z neizbežnimi stavkami), v pogajanjih pa poskušamo izničiti nesprejemljiv septembrski predlog vlade (razvrednotenje strokovnih naziv in drugo omenjeno) ter – če bi ali ko bi uspešno zaključili pogajanja – zahtevamo, da se nam dogovorjene višje plače izplačajo od 1. 1. 2024. To bi pomenilo, da bi vlada neposredno kršila dogovor s sindikati, da pred 13. 9. 2024 nikomur od zaposlenih v javnem sektorju ne bo zvišala plače, kršitev pa bi sprožila val stavk, v katerih bi druge skupine zaposlenih prav tako zahtevale, da se tudi njim plače zvišajo s 1. 1. 2024. Povsem nepredvidljivo je, kako bi se takšen konflikt med vlado in sindikati končal.
- Druga možnost je bila, da pristanemo na zamik datumov v stavkovnem sporazumu, to pa zamenjamo oziroma »čim dražje prodamo« za pomembne vsebinske izboljšave obstoječega stavkovnega sporazuma in prisilimo vlado – ki premik datumov potrebuje –, da odstopi od omenjenih nesprejemljivih predlogov iz lanskega septembra.
Članice in člani glavnega stavkovnega odbora Sviza so na svoji zadnji seji, ki je bila izpeljana včeraj, 18. januarja 2024, presodili, da so tveganja, če bi sindikat vztrajal pri obstoječem stavkovnem sporazumu, znatna (nepredvidljivost poteka in doseženega v pogajanjih, vpliv zahtev drugih sindikatov, ki bi zahtevali enako in zahteve podkrepili z valom stavk, makroekonomske razmere, ki se slabšajo pri nas in v svetu). V skladu z zapisanim so zato odločili, da Sviz predlagane spremembe in dopolnitve stavkovnega sporazuma potrdi.
V zameno za omenjeno preložitev datumov smo v spremenjenem stavkovnem sporazumu uveljavili naslednje bistvene vsebinske izboljšave:
1. Vlada RS se je zavezala, da ostanejo v stebrnih pogajanjih razkoraki med izhodiščnim plačnim razredom, nazivom mentor in nazivom svetovalec, nespremenjeni. To pomeni, da bodo začetniki, mentorji in svetovalci na vseh delovnih mestih s štirimi nazivi, od vrtcev do višjih šol, napredovali za štiri plačne razrede (to je več kot 80 % vseh, ki imajo nazive). Za zaposlene v strokovnih nazivih svetnik in višji svetnik se je vlada zavezala, da bo znašal razkorak med nazivi najmanj dva plačna razreda, kar pomeni, da bodo pri zdajšnjem predlogu za zvišanja napredovali najmanj za tri plačne razrede.
2. Delovni mesti Učitelj razrednik in Mobilni učitelj ohranita obstoječe razmerje do delovnega mesta Učitelj, če Sviz in vlada ne bosta dosegla dogovora o ustreznem vrednotenju nalog v obliki dodatka k plačam. Do zdaj je vlada vztrajala, da se ti delovni mesti ukineta.
3. Vlada je pristala na izenačitev delovnih mest Svetovalni delavec in Knjižničar z delovnim mestom Učitelj. Do zdaj je v pogajanjih vztrajala, da morata biti ti dve delovni mesti ovrednoteni nižje kot delovno mesto Učitelj.
4. Vlada je pristala, da se v stebrnih pogajanjih pri delovnem mestu Vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja ponovno pogleda uvrstitev, ne glede na dvig plač s 1. 1. 2023, in »izhaja iz obstoječega strokovno utemeljenega razmerja do delovnega mesta Vzgojitelj«.
5. Vlada je pristala, da se vsa delovna mesta v nazivu v visokem šolstvu (visokošolski učitelji, asistenti in drugi) v plačni skupini D1 določijo kot samostojna delovna mesta, kar pomeni, da bo mogoče napredovati za 10 plačnih razredov. Prehod na višje delovno mesto je obvezujoč za delodajalca in se mora zgoditi istočasno s pridobitvijo višjega naziva. V sporazumu je zagotovljeno tudi, da se bo v stebrnih pogajanjih ponovno opravila primerjava z zdravniki specialisti in visokošolskimi učitelji, če bi zdravniki pridobili dodatne dvige.
6. Vlada je pristala, da se delovna mesta iz plačne skupine J (čistilka, perica, gospodinjec, kuharski pomočnik, kuhar, dietni kuhar, hišnik, varuh negovalec, spremljevalec gibalno oviranega otroka, administrator, tajnik VIZ, poslovni sekretar VII/1, knjigovodja, računovodja VI, VII/1, VII/2), ki ostajajo nezasedena, v stebrnih pogajanjih ustrezneje uvrstijo.
7. Delovna mesta Varuh negovalec, Spremljevalec gibalno oviranih otrok in Spremljevalec skupine v zavodu za gibalno ovirane otroke in mladostnike se iz plačne skupine J prenesejo v plačno skupino D.
8. Soglasje je bilo po številnih neuspešnih poskusih doseženo tudi glede oblikovanja novih delovnih mest Učitelj za delo z gluhoslepimi, Vzgojitelj za delo z gluhoslepimi, Učitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku, Vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku, Romski pomočnik in Vodja MIC. Odprli smo si tudi možnost za delovni mesti Vzgojitelj za zgodnjo obravnavo in Mobilni učitelj za zgodnjo obravnavo.
V skladu s tem sporazumom se odprava plačnih nesorazmerij opredeli v okviru pogajanj plačnega stebra za raziskovalno dejavnost, izobraževanje in kulturo. Če v teh pogajanjih plače ne bodo opredeljene do 13. 9. 2024, pridobi Sviz s tem datumom pravico do ločenih pogajanj, ki je bila že opredeljena v prvotnem stavkovnem sporazumu, a jo v zameno za vsebinske izboljšave prelagamo za skupno 9 mesecev in 13 dni. Posledično smo preložili datum začetka izplačevanja dogovorjenih zvišanj – to prestavljamo na 1. januar 2025 –, ki pa je tokrat bistveno jasneje definiran in bo veljal tudi v primeru, če novi plačni sistem ne bi bil vzpostavljen.
Z aneksom h KPVIZ uredili plačilo za šolo v naravi in drugo tovrstno delo v vrtcih in šolah, hkrati pa tudi sobotno leto in razporeditev delovnega časa in delovnih obveznosti v visokem šolstvu
Ena od zahtev, ki smo jo ob pogajanjih za spremembo stavkovnega sporazuma naslovili na Vlado RS, je bila tudi, da se uredi plačilo za vzgojno-izobraževalno delo ali spremstvo otrok, učencev, mladostnikov oziroma dijakov v vrtcih, v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izven kraja sedeža zavoda, ki traja več kot dva dneva. To plačilo več let ni bilo ustrezno pravno urejeno, med zavodih in zaposlenimi pa so posledično obstajale pri tem pomembne razlike. S spremembo Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPVIZ) smo dogovorili, da zaposlenim pri omenjenih večdnevnih dejavnostih za vsak dan pripada plačilo, ki se določi v višini 2,5-kratnika dnevnice za službena potovanja, ki trajajo več kot 12 ur. To trenutno znaša 64,48 evra bruto (dnevnica 25,79 EUR x 2,5).
Predstavljeno plačilo nadomešča zdajšnje oblike plačila pri tovrstnem delu v obliki dodatka za pripravljenost na drugem kraju, nadurnega dela in terenskega dodatka. Vsak delavec, ki bo takšno delo opravljal, bo moral prejeti plačilo v približno enakem znesku (manjša razlika lahko nastane zaradi dohodnine), ne glede na to, koliko znaša njegova osnovna plača ali v kateri plačni razred je uvrščen. Slednje so kot izvoljeni predstavniki zaposlenih predlagali in potrdili organi Sviza, upoštevaje to, da so delavke in delavci ne glede na svoj plačni razred pri omenjenem delu obremenjeni podobno, prav tako pa so bolj ali manj enako omejeni, kar se tiče izrabe prostega časa.
Plačilo večdnevnega vzgojno-izobraževalnega dela ali spremstva otrok, učencev, mladostnikov oziroma dijakov v vrtcu, osnovni, glasbeni ali srednji šoli postaja pravica zaposlenih, ne glede na to, ali tovrstno delo poteka v okviru izvajanja programa vzgoje in izobraženja ali kot t. i. nadstandardna ali dodatna dejavnost. Na tem mestu želimo poudariti, da ta pravica delavkam in delavcem pripada tudi takrat, ko Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje takšnega načina izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela ne financira ali ga ni dolžno financirati, šola pa se za tako izvajanje odloči. V tem primeru mora šola, kot je to veljalo že tudi do zdaj, potrebna sredstva zagotoviti sama oziroma to upoštevati, ko se o izvajanju omenjenih dejavnosti odloča.
Hkrati s predstavljenim plačilom večdnevnega vzgojno-izobraževalnega dela ali spremstva smo z aneksom h KPVIZ dogovorili še izjemo od dnevnega in tedenskega počitka na način, da se ga mora zagotoviti v polnem obsegu v daljšem časovnem obdobju (v dveh mesecih). Pripravljenosti delavcev za delo na drugem kraju, ki do zdaj ni štela v delovni čas, za ta čas pa se je obračunaval le dodatek v višini 50 odstotkov urne postavke, nismo urejali. Pojasniti je treba, da je v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in sveta (2003/88/ES iz leta 2003), sodno prakso sodišča EU in Vrhovnega sodišča RS že jasno, da se čas, ko mora biti delavec prisoten na kraju, ki ga določi delodajalec, in mora biti tam na razpolago, da lahko po potrebi takoj opravi svoje strokovno delo, šteje v delovni čas (celo ne glede na drugačno ureditev v pravu posamezne države). Posledično je tudi takrat, ko se delavcu pri večdnevnem spremstvu oziroma vzgojno-izobraževalnem delu izven zavoda odredi, da mora biti, denimo, pozno zvečer tam navzoč, da lahko – če ta potreba nastopi – takoj začne z delom z otroki, to delovni čas. Slednje bodo morali delodajalci upoštevati pri organizaciji dela in delovnega časa v takšnem delovnem tednu skupaj s tedenskimi omejitvami delovnega časa (npr. največ 56 ur tedensko pri neenakomerni razporeditvi). Odstopa od tega kolektivna pogodba ne podaja.
V pogajanjih smo se uskladili tudi o tem, da se v KPVIZ enotno in natančneje uredi razporeditev delovnega časa in delovnih obveznosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, izvajanje pravice visokošolskih učiteljev do sobotnega leta ter kritje materialnih stroškov za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.
Vse spremembe aneksa KPVIZ bodo začele veljati in se uporabljati dan po objavi v Uradnem listu RS. V Svizu pričakujemo, da bo aneks objavljen v približno tednu oziroma 10 dneh.
Pred srečanji s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki, prvo že konec januarja
V Svizu bomo že ob koncu tega meseca izpeljali prvo od predvidenih srečanj s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki, ki bodo zatem po posameznih sindikalnih konferencah sledila še februarja in marca. V torek, 30. januarja 2024, se bodo kot prvi sešli sindikalni zaupnice in zaupniki Sviza v srednjih in višjih šolah ter dijaških domovih, dva dneva pozneje, 1. februarja 2024, pa bo potekalo še srečanje predstavnic in predstavnikov našega sindikata v predšolski vzgoji. Omenjena dogodka in prav tako tudi vsi naslednji načrtovani seminarji za sindikalne zaupnice in zaupnike bodo izpeljani v Ljubljani, z začetkom ob 14. uri, vabila z vsemi dodatno potrebnimi informacijami pa vam bomo še posredovali.
Februarja in marca se bodo srečanja sindikalnih zaupnikov in zaupnic nadaljevala po naslednjem razporedu: seminar za osnovne in glasbene šole ter zavode za izobraževanje odraslih bo organiziran 12. februarja 2024, za kulturne organizacije 15. februarja 2024, za visoko šolstvo in znanost 27. februarja 2024 ter za osnovne šole in zavode za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami 5. marca 2024. Za srečanja smo predvideli seznanitev z aktualnimi informacijami, ki so pomembne za dejavnost Sviza, razpravo o spremembah stavkovnega sporazuma in o aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, predstavitev vsebine dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in glede izplačila regresa za letni dopust, v nadaljevanju pa bodo strokovni sodelavci sindikata predstavili še bistvene spremembe Zakona o delovnih razmerjih ter Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (evidenca delovnega časa).
Globe za sindikalne zaupnike in sindikate zavodov, ki Finančni upravi RS ne predložijo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb
Tudi s tokratnimi obvestili vas želimo spomniti na rok za oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, ki je vsako leto zadnji dan v marcu, torej 31. marec. Če obračun ni oddan, to predstavlja prekršek po Zakonu o davčnem postopku (ZDav-2), ki se kaznuje z globo. Nekateri sindikalni zaupnice in zaupniki so doslej že prejeli globe v višini 600 evrov, sindikati zavodov v višini 1.200 evrov. Izpostavljamo, da ste sindikalni zaupnice in zaupniki odgovorne osebe za poslovanje sindikata zavoda. Poudariti želimo, da glavni odbor sindikata v prihodnje ne bo več mogel pokrivati stroškov kazni, ki jih Finančna uprava RS (Furs) v predstavljenem primeru izda sindikatu posameznega zavoda in njegovi odgovorni osebi.
Sindikalne zaupnice in sindikalne zaupnike želimo kot odgovorne osebe sindikatov zavodov opomniti, da z računovodji, ki bodo pripravili letna poročila in obračune davkov od dohodkov pravnih oseb, pravočasno opravite ti dve obveznosti. Letna poročila se Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) oddajajo vsako leto do zadnjega dneva v februarju, obračun davka od dohodkov pravnih oseb pa, kot že zapisano, vsako leto do zadnjega dneva marca.
Usklajene premije Kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence
V Uradnem listu RS, št. 133/2023 je bil konec decembra lani objavljen sklep o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Za zaposlene v javnem sektorju to pomeni 10-odstotno povišanje mesečne premije, ki jo vplačuje delodajalec. Zneski usklajene premije se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence za januar 2024 (torej s plačilom premij februarja). Sindikalne zaupnice in zaupnike prosimo, da računovodje v svojih zavodih opozorite na to spremembo, da bodo lahko poskrbeli za ustrezna vplačila.
V solidarnosti in z lepimi pozdravi,
Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sviz
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz
Z aneksom h KPVIZ uredili plačilo za šolo v naravi in drugo tovrstno delo v vrtcih in šolah, hkrati pa tudi sobotno leto in razporeditev delovnega časa in delovnih obveznosti v visokem šolstvu
Ena od zahtev, ki smo jo ob pogajanjih za spremembo stavkovnega sporazuma naslovili na Vlado RS, je bila tudi, da se uredi plačilo za vzgojno-izobraževalno delo ali spremstvo otrok, učencev, mladostnikov oziroma dijakov v vrtcih, v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izven kraja sedeža zavoda, ki traja več kot dva dneva. To plačilo več let ni bilo ustrezno pravno urejeno, med zavodih in zaposlenimi pa so posledično obstajale pri tem pomembne razlike. S spremembo Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPVIZ) smo dogovorili, da zaposlenim pri omenjenih večdnevnih dejavnostih za vsak dan pripada plačilo, ki se določi v višini 2,5-kratnika dnevnice za službena potovanja, ki trajajo več kot 12 ur. To trenutno znaša 64,48 evra bruto (dnevnica 25,79 EUR x 2,5).
Predstavljeno plačilo nadomešča zdajšnje oblike plačila pri tovrstnem delu v obliki dodatka za pripravljenost na drugem kraju, nadurnega dela in terenskega dodatka. Vsak delavec, ki bo takšno delo opravljal, bo moral prejeti plačilo v približno enakem znesku (manjša razlika lahko nastane zaradi dohodnine), ne glede na to, koliko znaša njegova osnovna plača ali v kateri plačni razred je uvrščen. Slednje so kot izvoljeni predstavniki zaposlenih predlagali in potrdili organi Sviza, upoštevaje to, da so delavke in delavci ne glede na svoj plačni razred pri omenjenem delu obremenjeni podobno, prav tako pa so bolj ali manj enako omejeni, kar se tiče izrabe prostega časa.
Plačilo večdnevnega vzgojno-izobraževalnega dela ali spremstva otrok, učencev, mladostnikov oziroma dijakov v vrtcu, osnovni, glasbeni ali srednji šoli postaja pravica zaposlenih, ne glede na to, ali tovrstno delo poteka v okviru izvajanja programa vzgoje in izobraženja ali kot t. i. nadstandardna ali dodatna dejavnost. Na tem mestu želimo poudariti, da ta pravica delavkam in delavcem pripada tudi takrat, ko Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje takšnega načina izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela ne financira ali ga ni dolžno financirati, šola pa se za tako izvajanje odloči. V tem primeru mora šola, kot je to veljalo že tudi do zdaj, potrebna sredstva zagotoviti sama oziroma to upoštevati, ko se o izvajanju omenjenih dejavnosti odloča.
Hkrati s predstavljenim plačilom večdnevnega vzgojno-izobraževalnega dela ali spremstva smo z aneksom h KPVIZ dogovorili še izjemo od dnevnega in tedenskega počitka na način, da se ga mora zagotoviti v polnem obsegu v daljšem časovnem obdobju (v dveh mesecih). Pripravljenosti delavcev za delo na drugem kraju, ki do zdaj ni štela v delovni čas, za ta čas pa se je obračunaval le dodatek v višini 50 odstotkov urne postavke, nismo urejali. Pojasniti je treba, da je v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in sveta (2003/88/ES iz leta 2003), sodno prakso sodišča EU in Vrhovnega sodišča RS že jasno, da se čas, ko mora biti delavec prisoten na kraju, ki ga določi delodajalec, in mora biti tam na razpolago, da lahko po potrebi takoj opravi svoje strokovno delo, šteje v delovni čas (celo ne glede na drugačno ureditev v pravu posamezne države). Posledično je tudi takrat, ko se delavcu pri večdnevnem spremstvu oziroma vzgojno-izobraževalnem delu izven zavoda odredi, da mora biti, denimo, pozno zvečer tam navzoč, da lahko – če ta potreba nastopi – takoj začne z delom z otroki, to delovni čas. Slednje bodo morali delodajalci upoštevati pri organizaciji dela in delovnega časa v takšnem delovnem tednu skupaj s tedenskimi omejitvami delovnega časa (npr. največ 56 ur tedensko pri neenakomerni razporeditvi). Odstopa od tega kolektivna pogodba ne podaja.
V pogajanjih smo se uskladili tudi o tem, da se v KPVIZ enotno in natančneje uredi razporeditev delovnega časa in delovnih obveznosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, izvajanje pravice visokošolskih učiteljev do sobotnega leta ter kritje materialnih stroškov za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.
Vse spremembe aneksa KPVIZ bodo začele veljati in se uporabljati dan po objavi v Uradnem listu RS. V Svizu pričakujemo, da bo aneks objavljen v približno tednu oziroma 10 dneh.
Pred srečanji s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki, prvo že konec januarja
V Svizu bomo že ob koncu tega meseca izpeljali prvo od predvidenih srečanj s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki, ki bodo zatem po posameznih sindikalnih konferencah sledila še februarja in marca. V torek, 30. januarja 2024, se bodo kot prvi sešli sindikalni zaupnice in zaupniki Sviza v srednjih in višjih šolah ter dijaških domovih, dva dneva pozneje, 1. februarja 2024, pa bo potekalo še srečanje predstavnic in predstavnikov našega sindikata v predšolski vzgoji. Omenjena dogodka in prav tako tudi vsi naslednji načrtovani seminarji za sindikalne zaupnice in zaupnike bodo izpeljani v Ljubljani, z začetkom ob 14. uri, vabila z vsemi dodatno potrebnimi informacijami pa vam bomo še posredovali.
Februarja in marca se bodo srečanja sindikalnih zaupnikov in zaupnic nadaljevala po naslednjem razporedu: seminar za osnovne in glasbene šole ter zavode za izobraževanje odraslih bo organiziran 12. februarja 2024, za kulturne organizacije 15. februarja 2024, za visoko šolstvo in znanost 27. februarja 2024 ter za osnovne šole in zavode za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami 5. marca 2024. Za srečanja smo predvideli seznanitev z aktualnimi informacijami, ki so pomembne za dejavnost Sviza, razpravo o spremembah stavkovnega sporazuma in o aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, predstavitev vsebine dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in glede izplačila regresa za letni dopust, v nadaljevanju pa bodo strokovni sodelavci sindikata predstavili še bistvene spremembe Zakona o delovnih razmerjih ter Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (evidenca delovnega časa).
Globe za sindikalne zaupnike in sindikate zavodov, ki Finančni upravi RS ne predložijo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb
Tudi s tokratnimi obvestili vas želimo spomniti na rok za oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, ki je vsako leto zadnji dan v marcu, torej 31. marec. Če obračun ni oddan, to predstavlja prekršek po Zakonu o davčnem postopku (ZDav-2), ki se kaznuje z globo. Nekateri sindikalni zaupnice in zaupniki so doslej že prejeli globe v višini 600 evrov, sindikati zavodov v višini 1.200 evrov. Izpostavljamo, da ste sindikalni zaupnice in zaupniki odgovorne osebe za poslovanje sindikata zavoda. Poudariti želimo, da glavni odbor sindikata v prihodnje ne bo več mogel pokrivati stroškov kazni, ki jih Finančna uprava RS (Furs) v predstavljenem primeru izda sindikatu posameznega zavoda in njegovi odgovorni osebi.
Sindikalne zaupnice in sindikalne zaupnike želimo kot odgovorne osebe sindikatov zavodov opomniti, da z računovodji, ki bodo pripravili letna poročila in obračune davkov od dohodkov pravnih oseb, pravočasno opravite ti dve obveznosti. Letna poročila se Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) oddajajo vsako leto do zadnjega dneva v februarju, obračun davka od dohodkov pravnih oseb pa, kot že zapisano, vsako leto do zadnjega dneva marca.
Usklajene premije Kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence
V Uradnem listu RS, št. 133/2023 je bil konec decembra lani objavljen sklep o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Za zaposlene v javnem sektorju to pomeni 10-odstotno povišanje mesečne premije, ki jo vplačuje delodajalec. Zneski usklajene premije se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence za januar 2024 (torej s plačilom premij februarja). Sindikalne zaupnice in zaupnike prosimo, da računovodje v svojih zavodih opozorite na to spremembo, da bodo lahko poskrbeli za ustrezna vplačila.
V solidarnosti in z lepimi pozdravi,
Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sviz
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz