Obvestila GO SVIZ (januar 2026)
sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
Ljubljana, 28. januarja 2026
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
Spoštovani sindikalni zaupniki in zaupnice,
s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora Sviz vam posredujemo informacije o včerajšnjem podpisu aneksov h kolektivnim pogodbam, s katerim se sklepajo polletna pogajanja o opredelitvi podrobnejših meril in kriterijev, po katerih se bo v skladu z novim plačnim zakonom vrednotila in izplačevala delovna uspešnost v posameznih delih javnega sektorja.
Prav tako obvestila prinašajo pojasnila o plačilu povečane učne obveznosti in o povečanju obsega ur za sindikalno delo ter zvišanju plačila sindikalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja. Dodajamo še informacije o spremembi varstva starejših delavcev v okviru 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS ter v povezavi s temo tokratnih obvestil navajamo posebnosti za področje kulture, raziskovalno dejavnost in visoko šolstvo.
Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani Sviza v svojih zavodih. Vabimo vas še, da redno spremljate našo spletno stran www.sviz.si.
GLAVNI ODBOR SVIZ NA IZREDNI SEJI POTRDIL PRISTOP K PODPISU ANEKSOV H KOLEKTIVNIM POGODBAM
Na izredni seji, ki je potekala včeraj, 27. januarja 2026, je 54-članski Glavni odbor Sviz izglasoval, da v Svizu pristopimo k podpisu aneksov h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPVIZ), Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (KPRD), Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPKD) in Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v Republiki Sloveniji (KPZSV).
S podpisom aneksov se sklepajo polletna pogajanja o opredelitvi podrobnejših meril in kriterijev (splošni kriteriji za ocenjevanje javnih uslužbencev so bili določeni z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju), po katerih se bo v skladu z novim plačnim zakonom vrednotila in izplačevala delovna uspešnost v posameznih delih javnega sektorja. Tako bo delovna uspešnost po novih pravilih v javnem sektorju prvič izplačana februarja letos, z januarsko plačo.
V aneksih k posameznim kolektivnim pogodbam je podrobneje opredeljeno, kaj šteje za nadpovprečni rezultat, na podlagi katerega je zaposleni upravičen do dela plače za delovno uspešnost. Na tem mestu izpostavljamo, da se nam sindikatom z Vlado RS žal ni uspelo dogovoriti, da bi pripravili skupna navodila o določitvi zakonsko opredeljenih dodatnih virov za izplačevanje delovne uspešnosti. To bo, opozarjamo, lahko vodilo do neustreznega določanja prihrankov, povzročalo zaplete in možne spore med delodajalci in zaposlenimi. Za Sviz in druge sindikate je bilo vladno razumevanje prihrankov, ki nastajajo zaradi odsotnosti zaposlenih in zaradi nezasedenih delovnih mest nesprejemljivo ter v neskladju z zakonom. Sindikalne zaupnike in zaupnice prosimo, da ob tem direktorje in ravnatelje opozorite tudi na previdno uporabo pripomočka za obračunavanje delovne uspešnosti, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Nekateri elementi tega sicer koristnega pripomočka so namreč v nasprotju z zakonom, kar bi lahko privedlo do tožb. Sindikati smo na to minuli teden tudi javno opozorili (glejte prilogo).
Z aneksi smo ob merilih in kriterijih za vrednotenje in izplačilo delovne uspešnosti uredili še nekatere druge vsebine, kar je bilo predvideno že v različnih dogovorih ob prehodu na nov plačni sistem. V stebrnem dogovoru za izobraževanje, kulturo in znanost, ki je bil sočasno z drugimi dokumenti za vzpostavitev novega plačnega sistema podpisan konec leta 2024, je bila tudi zaveza, da se ustrezneje ovrednoti sindikalno delo. Vladna stran se je na plačnem stebru mesece izmikala in na predlog Sviza za izboljšanje vrednotenja ni odgovarjala. Na srečanju centralne pogajalske skupine 46 sindikatov in Vlade RS, 16. januarja 2026, je poskus vlade, da bi se o vrednotenju sindikalnega dela in drugih zavezah iz dogovorov pogovarjali ločeno, tj. po podpisu aneksov za delovno uspešnost, celo ogrozil sklenitev aneksov h kolektivnim pogodbam. Kritično točko smo presegli in v Svizu ocenjujemo, da bo dogovor o ustreznejšem vrednotenju sindikalnega dela pripomogel k še večji motiviranosti naših zaupnic in zaupnikov za sodelovanje v sindikalnih aktivnostih.
Predsednica Glavnega odbora Sviz Marjana Kolar in glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj sta se na včerajšnji izredni seji znova zahvalila pogajalski skupini sindikata ter strokovnim sodelavkam in sodelavcem za dobro opravljeno pogajalsko delo. V pogajalski skupini so ob glavnem tajniku Branimirju Štruklju, ki je skupino vodil, sodelovali še članice in člani Izvršilnega odbora Sviz Marjana Kolar, Dušan Nemec, Jelka Horvat, Miha Gartner, Danilo Korže, Jože Pungerčar ter pomočnica glavnega tajnika Nadja Götz. Strokovno podporo na pogajanjih so ves čas zagotavljali naši strokovni sodelavci za pravne zadeve Sneža Mihailova Brojan, Samra Praprotnik Kos, Neja Škulj in Jernej Zupančič.
DOGOVOR O PODROBNEJŠIH MERILIH IN KRITERIJIH ZA DOLOČANJE DELOVNE USPEŠNOSTI
Na podlagi novega plačnega zakona v javnem sektorju (Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ZSTSPJS) smo socialni partnerji, sindikati javnega sektorja in Vlada RS, v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti dogovorili podrobnejša merila in kriterije za dodeljevanje delovne uspešnosti. Aneksi, katerih podpisnik je Sviz in so priloga teh obvestil (aneksi h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost in Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije), v tem kontekstu vsebujejo smiselno enako ureditev, katere bistveni poudarki so naslednji:
- podrobneje je opredeljeno, kaj pri posameznem kriteriju iz ZSTSPJS šteje kot nadpovprečni rezultat, na podlagi katerega je javni uslužbenec lahko upravičen do dela plače za delovno uspešnost;
- posebej je opredeljen tudi kriterij nadomeščanja, na podlagi katerega mora delodajalec prednostno določiti delovno uspešnost tistim javnim uslužbencem, ki nadomeščajo odsotnega javnega uslužbenca oziroma opravijo večji obseg dela zaradi nezasedenih delovnih mest;
- izrecno je dogovorjeno, da je javni uslužbenec lahko upravičen do celotnega maksimalnega obsega delovne uspešnosti (30 odstotkov osnovne plače), če izpolni katerega koli od določenih podrobnejših kriterijev (zgolj enega ali več);
-določen je način objave obvestila o izplačilu delovne uspešnosti: na pri delodajalcu običajen način (oglasna deska, elektronsko), čas trajanja objave je najmanj 14 dni.
- ureditev velja za določitev delovne uspešnosti od 1. 1. 2026 dalje.
Ministrstvo za javno upravo je za namen dodeljevanja oziroma izračuna delovne uspešnosti za posameznega javnega uslužbenca glede na razpoložljiva sredstva na svoji spletni strani (razdelek Delovna uspešnost) objavilo neobvezen delovni pripomoček: klik, skupaj z navodili za njegovo uporabo: klik.
Gre za sicer koristen pripomoček, ki pa po mnenju sindikalne strani omogoča nekatere načine razdelitve sredstev, ki niso skladni z ZSTSPJS, ker dosledno ne upoštevajo prednostne dodelitve delovne uspešnosti za nadomeščanje. Sindikati smo vladno stran v pogajanjih in usklajevanjih na to večkrat opozorili, 22. januarja 2026 pa smo iz obeh pogajalskih skupin v skupni izjavi pozvali Ministrstvo za javno upravo javno, naj iz pripomočka umakne sporne elemente. Kot smo že izpostavili, vse delodajalce v javnem sektorju pozivamo, da spornih načinov izračunavanja delovne uspešnosti/delovnih listov iz pripomočka ne uporabljajo. Omenjeni poziv je priloga teh obvestil.
Vse sindikalne zaupnike in zaupnice vas prosimo, da v svojih zavodih ravnatelje oziroma direktorje opozarjate na uporabo ustreznih načinov delitve plače za delovno uspešnost (»korekcija brez kriterija nadomeščanja«, »fiksna sredstva za nadomeščanje«, »selektivna korekcija brez kriterija nadomeščanja«), ki v skladu z ZSTSPJS upoštevajo, da se v del plače, ki je javnim uslužbencem prednostno določen za nadomeščanje, ne posega s korekcijo dodeljenih sredstev.
V zvezi z viri sredstev za del plače za delovno uspešnost, v katere sodi:
- 2 odstotka mase plač, od začetka leta 2028 pa 3 odstotke in
- najmanj 50 odstotkov prihrankov sredstev, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali zaradi nezasedenih delovnih mest,
so stališča med sindikati in vlado pri opredeljevanju prihrankov ostala neusklajena.
Ker navodil za določitev prihrankov ni bilo mogoče uskladiti na centralni ravni, smo v Svizu na pogajanjih na ravni stebra vztrajali, da se mora resorno ministrstvo ob pripravi navodil oziroma okrožnice o ugotavljanju prihrankov uskladiti s sindikatom. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nam je za to podalo zagotovilo, pričakujemo, da bomo pogovore začeli v najkrajšem možnem času.
PLAČILO POVEČANE UČNE OBVEZNOSTI – DOPOLNITEV 15. ČLENA IN SPREMEMBA 16. ČLENA ANEKSA H KPVIZ
Zahtevnost pogajanj za sklenitev aneksa h KPVIZ se je stopnjevala tudi ob predlogu vladne strani, da se prek opredelitve povprečne tedenske učne obveznosti poenostavi ugotavljanje povečane učne obveznosti. V Svizu smo se s predlogom poenostavitve strinjali, a le pod pogojem, da finančni učinek spremembe za zaposlenega ne bi bil manj ugoden oziroma slabši od trenutno veljavnega. Na predlagano poslabšanje vrednotenja povečane učne obveznosti v razširjenem programu v osnovnih šolah, ki nas je presenetila pred koncem pogajanj, zato nismo pristali. Pogajalci prav tako nismo dosegli končnega soglasja o pomenu nove ureditve pri štetju in izračunavanju nadomeščanj. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pred koncem pogajanj predlog o pavšalnem obračunavanju povečane učne obveznosti umaknilo, zato se, z izjemo neenakomerno razporejene učne obveznosti v programih srednjega šolstva, ureditev plačila povečane učne obveznosti ne spreminja.
Po vladnem umiku predloga je dogovorjeno besedilo zgolj dopolnitev 15. člena KPVIZ (Uradni list RS, št. 99/24), ki sicer ureja plačilo povečane in zmanjšane učne obveznosti. Sprememba se nanaša na način izračuna povprečne tedenske učne obveznosti v primeru neenakomerno razporejene učne obveznosti učiteljev v programih srednjega šolstva ter ima neposreden vpliv na obračun izplačil njihovega plačila povečane in zmanjšane tedenske učne obveznosti.
V omenjeni člen je tako dodan nov odstavek, ki določa, da se za namen plačila povečane tedenske učne obveznosti in obračuna znižanega plačila zaradi zmanjšane tedenske učne obveznosti v primeru neenakomerno razporejene učne obveznosti v programih srednjega šolstva povprečna tedenska učna obveznost izračuna tako, da se načrtovan letni obseg ur učne obveznosti deli s 35 tedni pouka.
Pri tem poudarjamo, da gre za ureditev, ki temelji na dolgoletni, že uveljavljeni praksi na področju srednjega šolstva zaradi neenakomerno razporejene učne obveznosti. Menimo, da določba po svoji naravi glede na dosedanjo prakso po zavodih ne uvaja nove vsebine, temveč zdaj jasno normira obstoječo ureditev – le-to razumemo kot pavšalni način obračuna in izplačila povečane in zmanjšane učne obveznosti v primerih neenakomerne razporeditve.
Koeficient za vrednotenje dodatne učne obveznosti v okviru dopolnilne zaposlitve (to je dodatna pogodba o zaposlitvi preko 100 %) se je ob vztrajanju Ministrstva za vzgojo in izobraževanje znižal z 2,6 na 2,2.
POVEČANJE OBSEGA UR ZA SINDIKALNO DELO TER ZVIŠANJE PLAČILA SINDIKALNEGA DELA NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Na podlagi 5. člena Dogovora o uvrstitvah delovnih mest in nazivov plačnega stebra javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi, je Sviz z namenom, da bi dosegli primerljivo ureditev, kot velja na drugih področjih javnega sektorja, predlagal povečanje obsega ur za sindikalno delo ter zvišanje plačila sindikalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja, vključno s področjem visokega šolstva. Med pogajalskima stranema je bilo dogovorjeno, da se:
- za delo sindikalnega zaupnika po novem v vzgojno-izobraževalnih zavodih z do 46 zaposlenimi (prej z do 49 zaposlenimi) zagotovi najmanj 1,5 plačane ure (prej 1 plačana ura) letno za vsakega delavca, vendar ne manj kot 70 ur letno (prej ne manj kot 65 ur letno);
- v zavodih, kjer je nad 46 zaposlenih (prej nad 49 zaposlenih), za sedeminštiridesetega in vsakega nadaljnjega zaposlenega v zavodu za eno uro in pol (prej za 1 uro) poveča število ur za sindikalno delo;
- vrednost ure sindikalnega dela poenoti, ne glede na stopnjo izobrazbe in po novem znaša 13 EUR bruto (prej 7,46 EUR bruto za sindikalne zaupnike z visoko izobrazbo, 6,71 EUR bruto za sindikalne zaupnike z višjo izobrazbo, 5,96 EUR bruto za vse ostale sindikalne zaupnike);
- vrednost ure sindikalnega dela usklajuje enkrat letno, sočasno in v enaki višini, kot to določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač javnih uslužbencev glede usklajevanja osnovnih plač;
- nov obseg ur in nova višina ure za sindikalno delo se uporabljata od 1. marca 2026.
Izpostavljamo, da je bila v KPVIZ, KPKD in KPRD dodana še posebna varovalka, ki določa, da je sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če ob izpolnitvi časovnega obdobja za napredovanje ne napreduje za vsaj en plačni razred. Prav tako po novem velja, da se lahko sindikalnemu zaupniku napredovanje v plačni razred zadrži le, če k predlogu za zadržanje napredovanja poda soglasje sindikat, ki ga zastopa sindikalni zaupnik.
SPREMEMBA 62. ČLENA KPVIZ (VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV) – IZBOLJŠANJE PREHODNEGA OBDOBJA PRI DVIGU LET DELOVNE DOBE ZA ŽENSKE
Z aneksom h KPVIZ, ki je bil sprejet decembra 2024, je bil določen dvig pogoja delovne dobe za ženske za pridobitev pravice do znižane tedenske učne obveznosti oziroma vzgojnega dela za 2 uri. Takrat je med vladno stranjo in Svizom obstajal sporazum, da se bo pogoj in s tem tudi poznejše pridobivanje te pravice uveljavilo postopoma. A postopnost je bila v prehodnih določbah aneksa zapisana na neustrezen način. V pogajanjih nam je zdaj uspelo doseči, da je prehodno obdobje določeno bolj ustrezno oziroma z ustreznim zamikom uveljavitve pogoja 35 let delovne dobe do leta 2034.
Primer: Učiteljici ali vzgojiteljici, ki bi v letu 2026 izpolnila pogoj 30 let delovne dobe (31 let pa šele leta 2027), bi se tedenska učna obveznost oz. vzgojno delo lahko znižalo šele leta 2030.
Enak primer: Učiteljici ali vzgojiteljici, ki bi v letu 2026 izpolnila pogoj 30 let delovne dobe (31 let pa leta 2027), bi se tedenska učna obveznost oz. vzgojno delo lahko znižalo leta 2027.
Zaradi opozarjanja Sviz, da je treba v skladu s predpisi in uveljavljeno prakso tudi za namen pravice iz 62. člena KPVIZ kot leto delovne dobe šteti leto delovne dobe ne glede na obseg zaposlitve, se je člen dopolnil še s temu ustrezno pojasnilno določbo. V primerih, ko to pravico izrablja delavec, ki je zaposlen za krajši delovni čas, pa je bila zaradi jasnosti zapisa dodana še manjša dopolnitev tretjega odstavka 62. člena.
SPREMEMBA 62. ČLENA KPVIZ (VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV) – UPOŠTEVANJE DEJANSKEGA ŠTEVILA LET DELOVNE DOBE
V 62. členu KPVIZ, to je členu, ki ureja varstvo starejših delavcev, se v izogib različnim pravnim interpretacijam dodaja nov odstavek: »Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz tega člena se upošteva vsako zaključeno leto delovne dobe, ne glede na to, ali je delavec delal krajši ali polni delovni čas.«
Dopolnitev jasno poudarja, da je delovno dobo treba šteti glede na dejansko dolžino delovnega razmerja, ne glede na obseg delovnega časa oziroma število ur dela, ki jih javni uslužbenec opravlja. To pomeni, da imajo javni uslužbenci, ki so zaposleni npr. v krajšem delovnem času, vendar imajo sklenjeno delovno razmerje že 5 zaključenih let, pravico, da se za namen varstva starejših delavcev iz 62. člena KPVIZ upošteva vseh 5 let delovne dobe, ne glede na to, da delo opravljajo v krajšem delovnem času.
Posledica omenjenega bo tudi sprememba programske obravnave v aplikaciji KPIS, da se bo upoštevanje delovne dobe pravilno odrazilo pri izračunu pravic.
POSEBNOSTI ZA PODROČJE KULTURE, RAZISKOVALNO DEJAVNOST IN VISOKO ŠOLSTVO
V Aneksu h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPKD) smo se poleg podrobnejših kriterijev za določitev dela plače za delovno uspešnost dogovorili tudi za posebno varstvo sindikalnega zaupnika pri napredovanju v plačni razred in za delno prenovitev 38. člena KPKD, ki predpisuje dolžino letnega dopusta delavca v kulturi. Sprememba se nanaša na podrobnejšo opredelitev, kdaj javnemu uslužbencu pripadata dodatna dva dneva dopusta za redno delo v izmeni, in sicer če to opravlja enkrat tedensko; prenovili pa smo tudi besedilo v delu, ki delavcu za vsakega otroka do 7 let prinaša dva dodatna dneva dopusta (po predhodnem besedilu sta očetu pripadala dodatna dva dneva le, če je bil samohranilec). Poleg tega smo na tri dni predpisali omejitev števila dodatnih dni dopusta, ki jih je lahko iz naslova delovne uspešnosti direktor dodatno odmeril delavcu.
V Aneksu h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost nam je uspelo poleg podrobnejših kriterijev za določitev dela plače za delovno uspešnost dogovoriti tudi delno prenovo 1. člena KPRD in v okviru te predpisati posebno varstvo sindikalnega zaupnika pri napredovanju v plačni razred. Prav tako nam je uspelo zagotoviti, da imajo lahko zavodski sindikati v primerih, ko ima javni raziskovalni zavod več kot 200 zaposlenih, več zaupnikov.
V Aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji smo se za področje visokega šolstva dogovorili o uskladitvi predpisa o neposredni pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in drugih pedagoških delavcev v visokem šolstvu z novim Zakonom o visokem šolstvu (ZViS-1). Za potrebe vzdrževanja informacijskih sistemov, ki so potrebni za nemoteno opravljanje pedagoških ali raziskovalnih dejavnosti, smo predpisali možnost odreditve pripravljenost na domu, pri čemer je predpisano soglasje sindikatov za opredelitev nabora delovnih mest, na katerih je zaposlenim mogoče odrediti pripravljenost na domu. Plačilo za to opredeljuje Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti. V Aneksu h KPVIZ sta bili v nabor dveh delovnih mest vpisani dve novi, ki prav tako izhajata iz ZViS-1, in sicer D017013 »strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu na univerzi VII/2« in D017014 »strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu na univerzi VII/1«; zanju se je predpisala tudi prevedba. Poleg tega se je za dve bibliotekarski delovni mesti na področju visokega šolstva spremenil plačni razred pred odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah in število plačnih razredov, ki jih ti dve delovni mesti zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah odpravljata pri prevedbi, in sicer za D057015 »bibliotekar v visokošolski dejavnosti VII/2 II« in za D055006 »knjižničar v visokošolski dejavnosti V«. Gre za delno sanacijo prenizko določenega fiktivnega plačnega razreda pred odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah (na dan 31. 12. 2024), žal pa nam spremembe za vsa delovna mesta in poračuna za nazaj ni uspelo doseči.
V solidarnosti in z lepimi pozdravi,
Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sviz
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz
Priloge:
- Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPVIZ)
- Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (KPRD)
- Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPKD)
- Aneks k dogovoru o zagotavljanju plačila za sindikalno delo
- Dogovor o nadaljevanju usklajevanj v zdravstvu, socialnem varstvu in obvezni socialni varnosti