Obvestila GO SVIZ - julij 2017
Ljubljana, 28. julija 2017
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
GLAVNI ODBOR POTRDIL PODPIS ANEKSOV H KOLEKTIVNIM POGODBAM
Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je 25. julija letos potekala izredna seja najvišjega organa sindikata med kongresoma, na kateri so se njegovi članice in člani opredeljevali do zadnjega dogovora z Vlado RS v pogajanjih za odpravo anomalij v plačnem sistemu javnega sektorja. Večinsko so izrazili strinjanje z vsebino izpogajanega za delavke in delavce v javnem sektorju, ki so zaposleni na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda, in izglasovali pristop sindikata k podpisu ustreznih aneksov h Kolektivni pogodbi za javni sektor, Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost in Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS. V SVIZ smo prepričani, da je h končanju prve faze dolgotrajnih in zahtevnih pogajanj, v katerih je vlada pristala na sindikalni predlog, da za odpravo anomalij v plačni skupini J zagotovi 26,9 milijona evrov in ne 18,3 milijona, kot je omenjeni skupini v svojem predlogu sprva namenila vladna pogajalska stran, pomembno pripomogla zahteva SVIZ in Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), da se dogovor najprej doseže za zaposlene na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda. Nič manj prelomen ni bil junijski množični protestni shod »Skupaj za skupino J in ostale najslabše plačane v javnem sektorju«, s katerim je približno 3.000 udeleženk in udeležencev vladi prav tako odločno sporočilo, da najslabše plačani zaposleni v javnem sektorju niso več pripravljeni čakati na odpravo anomalij in da brez tega, da vlada nameni več sredstev za skupino J, dogovora ne bo mogoče doseči.
V skladu z izpogajanim z vlado se večini skupin, ki jih iz plačne skupine J zastopa SVIZ – kuharjem, hišnikom, računovodjem, poslovnim sekretarjem oziroma tajnikom v vzgoji in izobraževanju –, plače izboljšujejo za dva plačna razreda ali za osem odstotkov (to na letni ravni predstavlja eno osnovno plačo); čistilke, perice in pomožni delavci pa bodo deležni dviga za tri plačne razrede. Zunaj skupine J, denimo, izboljšanje plače za dva plačna razreda pridobivajo tudi pomočnice in pomočniki vzgojiteljic. Kot smo že opozarjali pred pogajanji in med njimi, bodo dejanskega zvišanja plače deležni vsi tisti javni uslužbenke in uslužbenci, katerih plača bo po upoštevanju višjih uvrstitev (z vsemi napredovanji, dodatki in delom za delovno uspešnost) presegla minimalno plačo. Izboljšanje plač pri, denimo, čistilkah, pericah, pomožnih kuharjih bo tako učinkovalo le pri tistem delu zaposlenih na teh delovnih mestih, ki bodo po zvišanjih za tri plačne razrede in z obstoječimi napredovanji presegli minimalno plačo. Kritike, da se položaj čistilk ne bo izboljšal, ne držijo: tistim, ki so v višjih plačnih razredih in bodo z zvišanjem za tri plačne razrede presegle minimalno plačo, se bo to pri plači poznalo. Po naših podatkih bo takih ena četrtina.
Glede na dogovor bodo morali delodajalci po uveljavitvi aneksov v roku 30 dni sprejeti ustrezne spremembe aktov o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, nato pa najpozneje v nadaljnjih 30 dneh javnim uslužbenkam in uslužbencem predložiti v podpis nove anekse k pogodbam o zaposlitvi. Upoštevaje navedeno predvidevamo, da je prva izplačila višjih plač in poračuna za nazaj (od 1. 7. 2017) pričakovati 5. oktobra 2017, tj. pri plači za mesec september. Na tem mestu prav tako ni odveč opozorilo, da bo dogovorjeno v pogajanjih oziroma v posameznih aneksih dejavnosti uveljavljeno le, če bo pristopila k podpisu aneksa h krovni kolektivni pogodbi za javni sektor potrebna večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Kot prilogo vam k zgornji strnjeni obrazložitvi dogovora dodatno posredujemo tudi tabelo s podrobnejšimi podatki o višjih uvrstitvah izbranih najznačilnejših in najpogostejših delovnih mest v dejavnostih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture.
Na izredni seji so se članice in člani GO SVIZ seznanili še s predvidenimi sindikalnimi aktivnostmi v jeseni, ko se bodo nadaljevala pogajanja sindikatov javnega sektorja in vlade o odpravi plačnih anomalij za javne uslužbenke in uslužbence na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, in sicer tudi v delu, ki se veže na vrednotenje primerljivih delovnih mest z zahtevano visokošolsko izobrazbo v različnih delih javnega sektorja.
SKLENJENA POGAJANJA O UREDITVI DELOVNEGA ČASA UČITELJEV
Na julijski izredni seji GO SVIZ so se njegovi članice in člani izrekli tudi za podpis sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, s katerimi se zapirajo pogajanja o določitvi delovnega časa učiteljic in učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, ki so potekala med reprezentativnimi sindikati v vzgoji in izobraževanju ter Ministrstvom za izobraževanje znanost in šport. Zatem ko je Računsko sodišče RS januarja lani v revizijskem poročilu o delovni obveznosti učiteljev v osnovnih šolah ugotovilo nadvse raznoliko urejenost tega področja ter tako pritrdilo nekajletnemu vztrajnemu opozarjanju SVIZ na nedopustnost neenakih praks šol pri beleženju delovnega časa in delovnih nalog za opravljanje istovrstnega dela, je namreč resornemu ministrstvu naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje posameznih vrst del, ki spadajo v delovno obveznost učiteljev.
Skozi pogajanja je bil v minulih mesecih dosežen temeljni cilj pogajanj, ki je bil na sistemski ravni zagotoviti celostno ureditev delovnega časa učiteljev v slovenskih javnih šolah, izjemen dosežek ob tem pa je, da je problematika, ki jo je v minulih 20 letih v šolah spremljalo stopnjujoče se nezadovoljstvo, končno dogovorjena s Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. To pomeni, da delodajalec dogovorjene opredelitve delovnega časa učiteljev ne bo mogel spreminjati enostransko, brez soglasja sindikatov. Zelo pomembno je tudi, da se v skladu z dogovorom v sklopu tedenske delovne obveznosti učitelja, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, za izvedbo pouka, priprav na pouk ter popravljanja in ocenjevanja izdelkov namenja več kot 80 odstotkov celotnega delovnega časa, s formalno opredelitvijo, da lahko opravlja učitelj svoje delo tudi zunaj zavoda, pa je končno ustrezno priznana specifika pedagoškega dela in se končujejo poskusi predpisovanja obvezne 40-urne tedenske prisotnosti učiteljic in učiteljev na delovnem mestu. Z aneksom h kolektivni pogodbi so v skladu z zakonodajo, ki ureja sistem plač javnih uslužbencev, spet vzpostavljene tudi ustrezne pravne podlage za uvedbo dodatnega plačila ur morebitne dodatne tedenske učne obveznosti učitelja, denimo, ob spremenjeni organizaciji pouka zaradi nadomeščanja začasno odsotnega učitelja. Za področje poklicnega izobraževanja je bila zaradi izvedbe praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu usklajena nekoliko bolj fleksibilna možnost razporejanja delovnega časa in učne obveznosti. Le-ta je dogovorjena najprej za obdobje poskusnega preverjanja ureditve, a z ambicijo, da se za šolsko leto 2018/19 sprejme trajna ureditev.
Dogovorjene spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje bodo objavljene v Uradnem listu RS prihodnji mesec (o objavi in dostopnosti bomo članstvo takrat seznanili) in bodo začele veljati z začetkom tega šolskega leta. Usklajeno na pogajanjih bo v šolskem letu 2017/2018 najprej pilotno preizkušeno v praksi na nekaj izbranih šolah, sindikati in ministrstvo pa bomo lahko spremljali učinke preizkusnega udejanjanja ureditve delovnega časa učiteljev. Za vse osnovne in srednje šole se bodo začele spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe uporabljati z začetkom šolskega leta 2018/2019. V posebnem dogovoru, ki smo ga socialni partnerji sklenili hkrati s spremembami kolektivne pogodbe, smo se Vlada RS in sindikati zavezali še, da bomo takoj po uveljavitvi sprememb začeli s pogajanji o normativni ureditvi delovnega časa in delovne obveznosti ostalih strokovnih delavcev oziroma zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
S spoštovanjem,
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ