Obvestila GO SVIZ (november 2025)
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
Z oktobrsko plačo drugi obrok zvišanja za javne uslužbenke in uslužbence
Z oktobrsko plačo bodo javni uslužbenci in uslužbenke prejeli drugi obrok zvišanja osnovne plače, kot je bilo to dogovorjeno med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Z drugo tranšo plačne reforme zaposleni pridobivajo 12 odstotkov od predvidenega celotnega dviga, vendar ne manj kot 100 evrov bruto. Naslednja izplačila bodo sledila v še štirih obrokih do januarja 2028.
Zimski regres – nova trajna pravica za vse zaposlene
Vlada RS je 30. oktobra 2025 potrdila besedilo predloga zakona o izplačilu zimskega regresa, kot je bilo usklajeno s sindikati, zatem ko so delodajalske organizacije napovedale, da se izredne seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki bi obravnaval predlog omenjenega zakona, ne bodo udeležile. Če bo predlog zakona o zimskem regresu v Državnem zboru RS sprejet, kot je bil dogovorjeno med sindikalnimi centralami in Vlado RS, ga bodo vsi zaposleni prejeli do najpozneje 18. decembra 2025, in sicer v višini polovice letošnje minimalne plače oziroma 639 evrov. Izjema so zaposleni v nelikvidnih podjetjih, ki bodo letos prejeli osmino minimalne plače, preostanek do polovice minimalne plače pa najpozneje do 31. marca 2026. Za zaposlene v javnem sektorju velja, da regres lahko prejmejo že z novembrsko plačo, najpozneje pa torej pa 18. decembra 2025.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je ob še sedmih drugih sindikatih tudi Sviz, je predlagala, naj se dogovorjeni prejemek imenuje zimski regres, saj zanj veljajo enaka pravila kot za regres za letni dopust, ki ga zaposleni dobro poznajo in razumejo. Zimski regres bo postal trajna, uzakonjena pravica za vse zaposlene, na enak način, kot to velja za letni regres. Naša konfederacija je že v zdajšnjih pogajanjih predlagala, da bi se zimski regres postopoma zvišal do višine minimalne plače. Predlog ni bil sprejet, zato to ostaja naloga za prihodnja pogajanja.
Pogajanja o opredelitvi kriterijev za vrednotenje delovne uspešnosti in določitvi virov za izplačilo zastala
Novi plačni zakon, tj. Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTPJS), nalaga, da se po 1. januarju 2026 začne delovna uspešnost vrednotiti in izplačevati po novem. Vlada in sindikati javnega sektorja moramo do tega datuma dogovoriti kriterije, po katerih se bo vrednotila delovna uspešnost. Specifični kriteriji bodo določeni za vsako kolektivno pogodbo posebej, na pogajanjih, ki potekajo v okviru posameznih plačnih stebrov. Za naše članice in člane se pogajamo v okviru stebra za vzgojo in izobraževanje, znanost in kulturo ter stebra za zdravstvo in socialno varstvo.
Na predlog vlade smo se dogovorili, da bomo hkrati s specifičnimi kriteriji za delovno uspešnost sindikati in vlada dorekli skupna navodila za oblikovanje sredstev, iz katerih se delovna uspešnost izplačuje, da ne bi prihajalo do prevelikih razlik med posameznimi dejavnostmi. A prav na tej točki skupnih navodil – zlasti glede sredstev, ki ostajajo zaradi odsotnosti zaposlenih in iz naslova nezasedenih delovnih mest – se je zapletlo. V Delovni skupini za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema se nam ni uspelo uskladiti o naboru virov, iz katerih se plačuje delovna uspešnost. Nesoglasja med vlado in sindikati v delovni skupini so se stopnjevala v konflikt, ki je privedel do blokade pogajanj, saj je vlada odstopila od dogovora o skupnih navodilih za oblikovanje virov za izplačilo. Sindikati smo na finančnega ministra Klemna Boštjančiča naslovili zahtevo po sklicu celotne pogajalske komisije (46 sindikatov javnega sektorja in Vlada RS) in pozvali k jasnejši opredelitvi vloge delovne skupine. Nedavni spori namreč ogrožajo napovedani začetek izvajanja in izplačevanja delovne uspešnosti po novem.
Solidarnostna pomoč – uspelo nam je ubraniti razliko v cenzusu za članice in člane sindikatov
Sviz je 27. oktobra 2025 po pogajanjih o spremenjenih pogojih za izplačilo solidarnostne pomoči podpisal anekse h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost in Kolektivni pogodbi za kulturno dejavnost. Pogajanja o pogojih za izplačilo solidarnostne pomoči in višini le-te so se pred tem septembra ustavila, ker je vlada nasprotovala, da se ohrani razlika med nečlani in člani sindikatov pri višini plače, pri kateri so zaposleni upravičeni do izplačila solidarnostne pomoči. Do zdaj je bil nečlan upravičen do pomoči pri znesku v višini minimalne plače, član pa do višine 140 odstotkov minimalne plače. Za sindikate je bila izenačitev, pri kateri je vztrajala vlada, povsem nesprejemljiva, in smo vladni strani očitali poskus odvračanja zaposlenih od članstva v sindikatih. Vlada je zatem od blokade odstopila in pristala na nova cenzusa.
Nečlani so v skladu z doseženim dogovorom do izplačila solidarnostne pomoči upravičeni, če njihova osnovna plača ne presega višine 120 odstotkov minimalne plače, člani in članice sindikatov pa, če njihova osnovna plača ne presega 168 odstotkov minimalne plače. Cenzus za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči se je tako prilagodil ureditvi, ki jo je v zvezi z minimalno plačo prinesel nov plačni sistem v javnem sektorju, sindikatom pa nam je z aktualnim dogovorom uspelo ohraniti razlikovanje med člani in nečlani, ki smo ga pred leti stežka pridobili oziroma uveljavili.
Solidarnostna pomoč je sicer denarna pomoč delodajalca v primerih smrti delavca ali ožjega družinskega člana, težje invalidnosti, daljše bolezni ter elementarnih nesreč ali požarov. Višina solidarnostne pomoči in primeri, v katerih javnemu uslužbencu pripada solidarnostna pomoč, ostajajo nespremenjeni. V letošnjem letu znaša prejemek 709,50 evra, članice in člani reprezentativnih sindikatov pa so upravičeni do 20 odstotkov višjega zneska, torej do 851,40 evra. Aneksi h kolektivnim pogodbam začnejo veljati dan po objavi dogovora v Uradnem listu RS.
Sviz dosegel znatno izboljšanje plačila povečane učne obveznosti: vrednotenje je zapleteno in povzroča nezadovoljstvo, ministrstvo zato predlaga spremembe
V minulih treh četrtinah letošnjega leta se je nedvomno že potrdil učinek izboljšanja plačila povečane učne obveznosti. Usklajevanje o tem – strogo gledano – ni bilo del pogajanj o novem plačnem sistemu, čeprav je potekalo vzporedno z njimi. Zvišanja povprečnih plač v plačni skupini D2 (strokovni delavci in delavke v osnovnih, srednjih, višjih šolah in šolah s prilagojenim programom) v tem prvem letu opazno odstopajo navzgor v primerjavi z drugimi plačnimi podskupinami. Enako velja za učinek izboljšanega plačila pedagoške obveznosti na povprečne plače v plačni skupini D1 v visokem šolstvu. V obeh primerih, tj. v primeru povečane učne obveznosti in povečane pedagoške obveznosti, je bil Sviz izključni avtor zamisli in motor, ki je poskrbel, da sta bili obe izboljšanji udejanjeni.
Vsi odzivi kažejo, da je članstvo s plačilom zadovoljno, a hkrati smo zaradi zapletenosti obračunavanja soočeni s številnimi vprašanji, ki kažejo na visoko stopnjo nerazumevanja in tudi na znatne razlike v izvajanju med posameznimi šolami. Nerazumevanje in nezadovoljstvo sta navzoča tudi na strani vodstev šol, kar je verjetno eden od bistvenih razlogov, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje predlaga, da se dogovorjeno in zapleteno izračunavanje plačila povečane učne obveznosti nadomesti z letnim pavšalom, ki se izplačuje mesečno za čas pouka.
V Svizu se zavedamo zahtevnosti pri obračunavanju izplačil, zelo različnih praks po šolah, negodovanja ravnateljev in zaposlenih, odstopanj od zapisanega v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, a je za nas sicer dobrodošla poenostavitev sprejemljiva le pod pogojem, da plačilo za zaposlenega ne bo slabše, torej manj izdatno, kot to, ki je dogovorjeno v kolektivni pogodbi. Če povzamemo, pristali smo na pogajanja, ki potencialno prinašajo koristno in dobrodošlo poenostavitev obračunavanja povečane učne obveznosti, a ureditev za prejemnike ne sme biti slabša od zdaj veljavne. Pričakujemo, da se bodo pogajanja, ki so v zadnjem mesecu zastala, kmalu nadaljevala. To je še zlasti pomembno za srednje šole, ki imajo neenakomerno razporejeno učno obveznost preko celotnega šolskega leta.
Izveden posvet KSJS »Zakaj in kako se bo spremenil pokojninski in invalidski sistem?«
Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) je 5. novembra 2025 pripravila posvet »Zakaj in kako se bo spremenil pokojninski in invalidski sistem?« Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je na dogodku predstavil najbolj bistvene novosti pokojninskega in invalidskega sistema v skladu z aktualno reformo ZPIZ-20. Na tem mestu delimo videoposnetek predavanja (prvi del, drugi del), prilagamo pa še primerjalni prikaz ugodnosti po ZPIZ-2O v letu 2026 glede na trenutno veljavni zakon, ki so ga pripravili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V solidarnosti in z lepimi pozdravi,
Marjana Kolar, predsednica Glavnega odbora Sviz
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviz