Obvestila


sindikalnim zaupnicam in zaupnikom SVIZ

Ljubljana, 24. junija 2022
 
 
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
 

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki,

s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:
  • - V prvem krogu pogajanj z vlado sindikati javnega sektorja izpostavili prioritete
  • - Šolski sindikati na prvem sestanku z ministrom za izobraževanje, znanost in šport
  • - Z državnim sekretarjem o problematiki pedagogov v centrih za usposabljanje, delo in varstvo
  • - Pravilniki o standardih in normativih
  • - Po izvolitvi sindikalnih zaupnikov še volitve na območnih odborih ter volilni zbori sindikalnih konferenc in sekcij
  • - Razpisane štipendije in subvencije
  • - Skupaj uspešno sklenili dobrodelno akcijo za Ukrajino
  • - Donacija Društvu bralna značka

Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani SVIZ v svojih zavodih.


V prvem krogu pogajanj z vlado sindikati javnega sektorja izpostavili prioritete

Enainštirideset sindikatov javnega sektorja, ki so organizirani v dve pogajalski skupini, se je 20. junija 2022 sešlo z vladno pogajalsko skupino, ki jo vodi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, prvega srečanja pa se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob. Branimir Štrukelj, vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki zastopa več kot 80 odstotkov sindikalno organiziranih javnih uslužbencev in uslužbenk, je v pogovorih izpostavil, da se je treba najprej dogovoriti o zvišanju vrednosti plačnih razredov, o pobudi KSJS za višji regres (predlaganih je 1.500 evrov za tiste z nižjimi plačami in 1.300 evrov za ostale zaposlene), o zvišanju povračila za prevoz na delo, ki ga je treba razbremeniti obdavčitve, in ustreznem vrednotenju delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice, ki se »utapljajo« v minimalni plači. Čeprav se sindikati zavedamo, da problematike nizkih plač v javnem sektorju – teh je največ v plačni skupini J – ni mogoče rešiti čez noč, smo vztrajali, da se o možnih rešitvah začnemo pogajati takoj. Vlada RS je medtem želela te pogovore odložiti, zato se o začetku reševanja te pereče težave na tokratnem srečanju še nismo dogovorili. Strinjali pa smo se, da se o usklajevanju višine plačnih razredov in višjem regresu začnemo pogajati takoj.

Za SVIZ je bilo izjemno pomembno, da smo dobili odgovor o začetku pogajanj za sklenitev stavkovnega sporazuma o stavkovnih zahtevah, ki smo jih podprli z izvedbo splošne stavke v vzgoji in izobraževanju 9. marca letos. Na tem mestu želimo ponovno izpostaviti, da je stavka še vedno aktivna in jo lahko Glavni stavkovni odbor SVIZ po presoji kadarkoli nadaljuje, če pogajanja ne bi ustrezno stekla in potekala. Ministrica za javno upravo je zagotovila, da bo še pred parlamentarnimi počitnicami – te se začnejo 15. julija 2022 – oblikovana posebna vladna pogajalska skupina, ki se bo z nami pogajala o naših stavkovnih zahtevah. Naslednji krog pogajanj je napovedan za začetek julija.


Šolski sindikati na prvem sestanku z ministrom za izobraževanje, znanost in šport

Na povabilo ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča smo se predstavniki vseh šestih sindikatov, ki delujemo na področju vzgoje in izobraževanja (pet reprezentativnih in eden, ki tega statusa nima), 17. junija 2022 udeležili skupnega sestanka. V SVIZ smo ob srečanju pozdravili napoved »partnerskega in vključujočega odnosa s šolskimi sindikati«, prav tako pa tudi predvideno vrnitev sestave svetov vrtcev in šol v prejšnjo sestavo. V SVIZ smo lansko jesen proti zmanjšanju števila zaposlenih v svetih zavodov že zbrali več kot 24.000 podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Ob napovedi o pripravi bele knjige o prihodnosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji smo na srečanju pri ministru izpostavili pričakovanje, da bodo v delovne skupine za pripravo sprememb vključeni praktiki za posamezna področja, ki jih bo predlagal SVIZ.

Predstavnici in predstavnik SVIZ na sestanku (predsednica Glavnega odbora SVIZ Jelka Velički, glavni tajnik Branimir Štrukelj in pomočnica glavnega tajnika Nadja Götz) smo ministra dr. Igorja Papiča in državnega sekretarja dr. Darja Feldo, ki bo po spremembi zakona o vladi in razdelitvi ministrstva imenovan za ministra za vzgojo in izobraževanje, opozorili, da je za sindikat bistveno in prednostno vprašanje sklenitev stavkovnega sporazuma o stavkovnih zahtevah, ki so bile posredovane Vladi RS še v prejšnjem mandatu. Med stavkovnimi zahtevami (te so: odprava zaostajanja plač v vzgoji in izobraževanju, od vrtcev do univerz, za plačami v drugih delih javnega sektorja, razrešitev problematike nizkih plač v skupini J, izboljšanje standardov in normativov, uveljavitev četrtega naziva, ustrezno vrednotenje povečanih obremenitev in tveganj ob obnovitvi porasta okužb s covidom-19) je tudi plačilo stavke, ki smo jo v SVIZ izpeljali 9. marca 2022.


Z državnim sekretarjem o problematiki pedagogov v centrih za usposabljanje, delo in varstvo

Na pobudo SVIZ smo se sindikalni zaupniki in zaupnice ter vodstva centrov za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) na sedežu glavnega odbora sindikata 20. junija 2022 sestali z državnim sekretarjem na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simonom Maljevcem. Dogovorili smo se, da bo skupina za razreševanje te problematike, v kateri bodo polega predstavnikov SVIZ ter Sindikata zdravstva in socialnega varstva še direktorji in direktorice CUDV ter predstavniki obeh resornih ministrstev (MIZŠ in MDDSZEM), obnovila svoje aktivnosti. Prvikrat naj bi se skupina sešla še pred začetkom poletnih počitnic, tj. do sredine letošnjega julija.


Pravilniki o standardih in normativih

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je sindikatu 15. junija 2022 posredovalo predlog sprememb in dopolnitev standardov in normativov za štiri področja v vzgoji in izobraževanju (za izvajanje programa osnovne šole, programa dvojezične osnovne šole in šole z italijanskim učnim jezikom, programa glasbene šole in programa za otroke s posebnimi potrebami). Skladno z napotki ministrstva naj bi se o spremembah in dopolnitvah pravilnikov v SVIZ opredelili do 30. junija 2022, a smo v dopisu, ki smo ga na ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča naslovili 23. junija 2022, to zavrnili. V spremembah, ki jih je posredovalo ministrstvo, namreč niso upoštevani predlogi sprememb, ki smo jih pripravili v SVIZ in jih na MIZŠ poslali decembra lansko leto (dostopni so na naši spletni strani, na povezavi https://www.sviz.si/predlogi-sprememb-standardov-in-normativov/). V dopisu smo ministra pozvali, naj preloži sprejemanje sprememb ter se pred tem opredeli do naših predlogov. Usklajevanje standardov in normativov, ob upoštevanju tudi naših predlogov, je ena od stavkovnih zahtev, ki se je pri sprejemanju spremenjenih normativov ministrstvo ne bi smelo zaobiti. Zdaj čakamo odgovor ministrstva.


Po izvolitvi sindikalnih zaupnikov še volitve na območnih odborih ter volilni zbori sindikalnih konferenc in sekcij

Maja in junija so bile v okviru opravil pred kongresom SVIZ, ki bo potekal 21. in 22. novembra 2022, izpeljane volitve sindikalnih zaupnic in zaupnikov za mandatno obdobje 2022–2026. Med doslej 820 novoizvoljenimi je kar 301 ali 37 % takih, ki bodo to funkcijo opravljali prvikrat. Zanje smo v prvi polovici letošnjega junija v dveh terminih, 6. in 13. 6. 2022, pripravili spoznavno-izobraževalno srečanje, na katerih so spoznali strokovno službo sindikata in se seznanili s temeljnimi informacijami, ki jim bodo v pomoč pri opravljanju sindikalnega dela.

Kot smo vas že obvestili, bodo po poletnih počitnicah izpeljani volilni zbori sindikalnih konferenc, ki so organizirane v SVIZ. Na teh zborih bodo vsi sindikalni zaupnice in zaupniki, imenovani za nov mandat, izbirali vodstva svojih konferenc:
  • Sindikalna konferenca osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 29. avgusta 2022
  • Sindikalna konferenca kulturnih organizacij, 5. septembra 2022
  • Sindikalna konferenca predšolske vzgoje, 6. septembra 2022
  • Sindikalna konferenca srednjih, višjih šol in dijaških domov, 13. septembra 2022
  • Sindikalna konferenca visokega šolstva in znanosti, 15. septembra 2022
  • Sindikalna konferenca osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih, 20. septembra 2022

Oktobra bodo izpeljani še volilni zbori sekcij, in sicer po naslednjem razporedu:
  • Sekcija svetovalnih delavk in delavcev, 6. oktobra 2022
  • Sekcija upokojenih članic in članov, 10. oktobra 2022
  • Sekcija šolskih knjižničark in knjižničarjev, 13. oktobra 2022
  • Sekcija administrativno-računovodskih in tehničnih delavk in delavcev, 20. oktobra 2022


Razpisane štipendije in subvencije

Izvršilni odbor SVIZ je na svoji zadnji redni seji pred šolskimi počitnicami, 21. junija 2022, potrdil razpisa štipendij in subvencij za pridobitev ustrezne izobrazbe. Razpisanih je šestnajst štipendij – osem za srednješolsko, osem za visokošolsko izobraževanje –, ki so namenjene dijakom in študentom za šolanje oziroma redni študij za smeri vzgoje in izobraževanja ter kulture. Štipendije bodo podeljene za obdobje šolskega leta 2022/23. Vloge za štipendije je treba na sedež GO SVIZ posredovati najpozneje do 30. septembra letos.

Sindikat je v svojem finančnem načrtu za letošnje leto predvidel tudi nepovratna sredstva za članice in člane, ki bi želeli v študijskem letu 2022/23 pridobiti ustrezno izobrazbo – izobrazbo, ki je predpisana za delovno mesto, ki ga prosilec zaseda, in je hkrati pogoj za ohranitev delovnega mesta. Višina subvencije, ki jo prejme posamezni prosilec, je 500 evrov, razpis pa bo odprt do 17. oktobra 2022.

Oba omenjena razpisa z vsemi potrebnimi podrobnostmi bomo v kratkem objavili na naši spletni strani, prav tako pa vse informacije sindikalnim zaupnicami in zaupnikom še posebej posredovali tudi na vaše e-naslove.


Skupaj uspešno sklenili dobrodelno akcijo za Ukrajino

V sindikatu smo se kmalu zatem, ko se je februarja v Ukrajini začela vojna, pridružili pozivom k pomoči žrtvam spopadov ter na svoje članice in člane naslovili prošnjo, naj v ta namen na posebni račun po svojih zmožnostih prispevajo sredstva. V skladu z odločitvijo Izvršilnega odbora SVIZ smo na omenjeni račun že takoj dodali 5.000 evrov, skupno pa se je do konca zbiralne akcije na njem zbralo 18.451,85 evra. Ob začetku zbiralne akcije smo napovedali, da bo SVIZ v sodelovanju s kolegi iz Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje (ETUCE) in Izobraževalne internacionale (Education international, EI) poskrbel, da bo zbrani denar zagotovo prišel v prave roke in da bo porabljen izključno za pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini.

V SVIZ smo v vmesnem času prejeli tudi poziv Mednarodnega muzejskega sveta Poljske za pomoč ukrajinskim kolegom, ki smo jim skladno z odločitvijo izvršilnega odbora namenili 4.500 evrov pomoči. Poljski odbor Mednarodnega muzejskega sveta (International council of museums, ICOM) zbira sredstva za pomoč muzejskemu osebju iz Ukrajine, ki je zatočišče pred vojno našlo na Poljskem. Namenili jim bodo finančna sredstva, ki jim bodo v pomoč ob začetnih potrebah pri urejanju prebivanja v novi državi, obenem pa jim bodo pomagali pri iskanju zaposlitve v katerem od poljskih muzejev ali drugi kulturni ustanovi.

Preostanek zbranih sredstev, torej 13.951,85 evra, smo iz SVIZ nakazali na posebni račun Izobraževalne internacionale, s katerega bodo sredstva predana za pomoč prizadetim zaposlenim v vzgoji in izobraževanju v Ukrajini, članicam in članom sindikatov TUESWU in VPONU ter njihovim otrokom, ki so le eni izmed številnih nepotrebnih žrtev pričujoče nesmiselne vojne in krize.

Vsem, ki ste prispevali v sklad za pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini ter s tem znova pokazali svoje široko srce in izkazali medčloveško solidarnost, se iskreno zahvaljujemo!


Donacija Društvu bralna značka

Članice in člani Izvršilnega odbora SVIZ so na svoji junijski seji med drugim obravnavali tudi vlogo Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS za finančno podporo pri izdaji slikanice, ki jo bodo ob začetku šolskega leta prejeli prvošolčki. Pobudo, s katero se spodbuja šolarke in šolarje k prostovoljnemu branju v prostem času, je izvršilni odbor podprl z donacijo 1.500 evrov.


Želimo vam mirne in sproščujoče počitnice

Ob izteku še enega šolskega leta se vam, cenjeni sindikalni zaupnice in zaupniki – vsem prvikrat izvoljenim in ostalim, ki boste to funkcijo opravljali tudi v novem štiriletnem mandatu –, članice in člani, zahvaljujemo za sodelovanje pri prizadevanjih našega sindikata v dobro vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Naj bodo prihodnji dnevi in tedni mirni in sproščujoči. Želimo vam, da bi vam uspelo nabrati novo moč za izzive in preizkušnje, ki bodo nedvomno številni ter raznoliki in nas vse čakajo v prihodnjem šolskem letu.


Z lepimi pozdravi in v solidarnosti,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ


------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 25. maja 2022

 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

 


Spoštovani,

s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:

- Koalicijski sporazum in program dela na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture
- Kršitve pravic zaposlenih, ki opravljajo delo v šoli v naravi
- Poziv direktorju ARRS, naj ne podpiše pogodbe z zavodom Rudolfovo
- Priprave na 11. kongres SVIZ in seminar za prvikrat izvoljene sindikalne zaupnice in zaupnike
- Dobrodelna akcija za Ukrajino

Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani SVIZ v svojih zavodih.


Koalicijski sporazum in program dela na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture

V minulih dneh so politične stranke, ki bodo sestavljale prihodnjo vlado, uskladile koalicijsko pogodbo. Načrte in zaveze, zapisane v njej, smo v SVIZ podrobno preučili, tukaj pa izpostavljamo nekaj najpomembnejših elementov in vsebinskih točk, ki so povezane s področji delovanja našega sindikata. V dokumentu je med drugim poudarjeno, da morata javna in brezplačna vzgoja in izobraževanje ostati temelj solidarne družbe, napovedana je tudi posodobitev javnega izobraževanja skozi proces oblikovanja nove bele knjige. To v SVIZ pozdravljamo, saj že dlje opominjamo, da se je – sicer uspešna – reforma izobraževanja izpred treh desetletij izčrpala. V tem času so se namreč zgodile velike družbene spremembe, ki jih vzgojno-izobraževalni sistem mora reflektirati. Koalicijska pogodba napoveduje »partnerski in vključujoč odnos s šolskimi sindikati« in vrnitev sestave svetov zavodov v vzgoji in izobraževanju na raven pred zadnjo spremembo, ki je zaposlenim odvzela dva predstavnika v tem organu. SVIZ je proti omenjeni spremembi v sestavi svetov zavodov ob koncu lanskega leta zbral 24.224 podpisov. Napovedano je tudi izboljšanje pogojev dela, vključno z delovnimi obremenitvami strokovnih delavk in delavcev v vrtcih in šolah. V poglavju o učinkovitem javnem servisu in zdravih javnih financah se nova koalicija obvezuje, da bo »prioritetno nagovorila odprte stavkovne zahteve«, kar razumemo kot napoved, da se bo nova vlada, takoj ko bo konstituirana, začela pogajati z nami. Predvidene so spremembe pri vpisu v srednje šole in upoštevanju rezultatov nacionalnega preverjanja znanja, pomembna pa je tudi napoved zaostritve nadzora nad šolanjem na domu in izenačitve izobrazbenega standarda.

Kar se tiče visokega šolstva, nova koalicija načrtuje celostno prenovo zakonodaje na tem področju, ob tem pa še ureditev delovnih specifik in povečanje deleža za visoko šolstvo iz javnih sredstev na 1,5 % BDP do leta 2026. Na področju znanosti sta ključni napoved reorganizacije Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in povečanje preglednosti pri recenzijah in razpisnih postopkih za raziskovalne projekte.

Za področje kulture koalicija napoveduje »odpravo najbolj spornih odločitev na področju kulture« na kadrovskem področju, področju filma, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Hkrati napovedujejo »prenovo zakonodaje na področju kulture, ki bo omogočila modernizacijo kulturnega sektorja,« in pripravo 10-letnega investicijskega progama vlaganja v »zastarelo javno kulturno infrastrukturo, ki bo naslovil zatečene projekte.« Predvidene so tudi spremembe letos sprejetega Nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2022–2029.

Ob napovedi kandidatov, ki so predvideni za nove ministre, smo v komentarjih za medije že izpostavili, da prihodnja ministrica za vzgojo in šolstvo dr. Amalija Žakelj zaradi še vedno trajajoče splošne stavke v vzgoji in izobraževanju vstopa v zelo zahtevne razmere. Poudarili smo, da se bo morala zato nova vodstvena ekipa ministrstva prednostno lotiti reševanja stavkovnih zahtev in sklenitve stavkovnega sporazuma s SVIZ oziroma z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju. Kot ključno obenem ocenjujemo tudi izdelavo kompleksne in sistematične perspektive slovenskega izobraževanja za prihodnjih 10 do 20 let, kar napoveduje oblikovanje nove bele knjige. Najprej seveda potrebujemo analizo obstoječega stanja, na podlagi katere bi pripravili rešitve, ki bi vodile v zakonske spremembe.

Z najverjetnejšim bodočim ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorjem Papičem je SVIZ sodeloval že, ko je bil ta rektor Univerze v Ljubljani. To dozdajšnje sodelovanje ocenjujemo kot korektno in pričakujemo, da se bo novi minister takoj lotil ključnih odprtih vprašanj v visokem šolstvu in znanosti. Po naši oceni je to zlasti vprašanje zaostajanja plač v raziskovalni dejavnosti, v raziskovalnih inštitutih in na univerzah, in sicer tako pedagoškega kot administrativnega osebja. Prihodnji minister se je še v vlogi rektorja ljubljanske univerze strinjal, da so plače v raziskovanju, če jih primerjamo s plačami zaposlenih v nekaterih drugih poklicih, neustrezne.


Kršitve pravic zaposlenih, ki opravljajo delo v šoli v naravi

V sindikatu že od leta 2020 zaznavamo kršitve pravic delavcev, povezane z razporejanjem delovnega časa v dnevih in tednih dela na terenu (to je pri izvajanju šole v naravi ali drugih podobnih večdnevnih bivanj z učenci na terenu). O tem smo pred dvema letoma med člani osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom izvedli tudi anketo. Pridobljeni podatki kažejo, da je bila v več kot 90 odstotkih primerov delavcem kršena pravica do 11-urnega strnjenega počitka med dvema zaporednima delovnima dnevoma, največkrat tako, da je bila v nočnem času delavcem odrejena pripravljenost na delo v obsegu od tri od šest ur.

SVIZ je v minulih dneh z ugotovitvami iz ankete ter s številnimi opozorili članstva o tej problematiki seznanil tudi pristojne. Na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Inšpektorat RS za delo in Združenje ravnateljev osnovnega šolstva smo posredovali dopis (najdete ga na tej povezavi), v katerem naslovnike opozarjamo na številne kršitve pravic delavcev v povezavi z razporejanjem delovnega časa v dnevih in tednih dela na terenu ter jih pozivamo k ustreznemu ukrepanju. Na naše pismo se je doslej odzval Inšpektorat za delo, ki nas obvešča, da je z našim dopisom in opozorili, ki smo jih izpostavili, seznanil vse območne enote inšpektorata. Hkrati se zavezujejo, da bodo na tovrstne pojavne oblike domnevnih kršitev pozorni pri siceršnjem opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom, ki organizirajo šolo v naravi ali druge oblike večdnevnih bivanj z učenci. Vsekakor pa je nujno, da se primeri domnevnih kršitev, ki jih zaznate pri organizaciji in izvedbi šole v naravi, naznanijo inšpektoratu. Naslovite jih lahko neposredno na naslove pristojnih območnih enot inšpektorata, ki zavezance obravnavajo glede na sedež delodajalca. Seveda se, če dvomite v ustrezno ravnanje delodajalcev ali zaznavate nepravilnosti, obrnite tudi na našo pravno službo.


Poziv direktorju ARRS, naj ne podpiše pogodbe z zavodom Rudolfovo

Iz SVIZ smo sredi tega meseca na direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) Mitjo Lainščaka naslovili poziv, naj zaradi številnih nejasnosti in dvomov v zakonitost z zavodom Rudolfovo ne podpiše pogodbe o stabilnem financiranju. Obenem smo ga zaprosili tudi za takojšnji dostop do obrazložitve sklepa o ustanovitvi zavoda. Na podlagi razpoložljivih informacij in dokumentacije, ki jih je preučila naša pravna služba, kot tudi iz pravnega mnenja odvetniške družbe namreč lahko sklepamo, da sta ustanovitev novega inštituta ter morebitni odliv deleža finančnih sredstev v novi zavod Rudolfovo sporna in slabo utemeljena.

Zavod Rudolfovo po našem trdnem prepričanju ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev stabilnega financiranja raziskovalne dejavnosti, kot so ti določeni v 80. členu novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Obenem zavod tudi ne spada pod izjemo, po kateri bi se lahko izpolnjevanje pogojev po 80. členu lahko preverilo šele ob izteku pogodbenega obdobja. Ustanovitvi novega zavoda so sicer med drugim nasprotovali že predstavniki rektorske konference in Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) ter Gibanje Svoboda, kritiko do ustanavljanja novih visokošolskih in raziskovalnih zavodov pa so v začetku aprila izrazili tudi raziskovalke in raziskovalci, ki so se takrat udeležili shoda za znanost.


Priprave na 11. kongres SVIZ in seminar za prvikrat izvoljene sindikalne zaupnice in zaupnike

V sindikatu nadaljujemo s pripravami na 11. kongres SVIZ, ki bo izpeljan 21. in 22. novembra letos v Portorožu. Zaključujejo se volitve na ravni zavodov (tj. volitve sindikalnih zaupnikov ter izvršilnih in nadzornih odborov sindikatov zavodov), ki potekajo od 1. aprila in še do 31. maja. Mandat novoizvoljenim za prihodnje štiriletno obdobje začenja teči s 1. junijem 2022 in bo trajal do 31. maja 2026. Junija bodo izvedene volitve na ravni območnih odborov, na katerih bodo imeli pravico sodelovati zaupnice in zaupniki, izvoljeni za nov mandat.

Za vse sindikalne zaupnice in zaupnike, ki bodo prvikrat izvoljeni na to funkcijo, bomo 6. in 13. junija 2022 v Ljubljani organizirali enodnevna izobraževalna seminarja. Na dogodka bodo sindikalni zaupniki vabljeni glede na območni odbor, s katerega so. Vabilo z vsemi potrebnimi in podrobnejšimi informacijami bomo poslali pravočasno, za namen organizacije obeh omenjenih dogodkov pa je seveda pomembno, da čim prej oziroma sproti prejmemo zapisnike o izvolitvi sindikalnih zaupnic in zaupnikov – le tako bomo lahko prvikrat izvoljenim posredovali vse potrebno.

Določeni so že tudi datumi volilnih zborov sindikalnih konferenc, ki so organizirane v SVIZ. Na teh zborih bodo vsi sindikalni zaupnice in zaupniki, imenovani za nov mandat, izbirali vodstva svojih konferenc:
  • - Sindikalna konferenca osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 29. avgusta 2022

    - Sindikalna konferenca kulturnih organizacij, 5. septembra 2022

    - Sindikalna konferenca predšolske vzgoje, 6. septembra 2022

    - Sindikalna konferenca srednjih, višjih šol in dijaških domov, 13. septembra 2022

    - Sindikalna konferenca visokega šolstva in znanosti, 15. septembra 2022

    - Sindikalna konferenca osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih, 20. septembra 2022


Oktobra bodo izpeljani še volilni zbori sekcij, in sicer po naslednjem razporedu:

  • - Sekcija svetovalnih delavk in delavcev, 6. oktobra 2022

    - Sekcija upokojenih članic in članov, 10. oktobra 2022

    - Sekcija šolskih knjižničark in knjižničarjev, 13. oktobra 2022

    - Sekcija administrativno-računovodskih in tehničnih delavk in delavcev, 20. oktobra 2022



Dobrodelna akcija za Ukrajino

V sindikatu smo se kmalu zatem, ko se je februarja v Ukrajini začela vojna, pridružili pozivom k pomoči žrtvam spopadov ter na svoje članice in člane naslovili prošnjo, naj v ta namen na posebni račun po svojih zmožnostih prispevajo sredstva. V skladu z odločitvijo Izvršilnega odbora SVIZ smo na omenjeni račun že takoj dodali 5.000 evrov, skupno pa se je do zdaj na njem zbralo 18.237,85 evra. Ob začetku zbiralne akcije smo napovedali, da bo SVIZ v sodelovanju s kolegi iz Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje (ETUCE) in Izobraževalne internacionale (Education international, EI) poskrbel, da bo zbrani denar zagotovo prišel v prave roke in da bo porabljen izključno za pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini.

V preteklih dneh je delegacija ETUCE v posebni misiji obiskala sosednje države Ukrajine in s predstavniki tamkajšnjih sindikatov ugotavljala, kakšne so potrebe učiteljev in učiteljskih sindikatov, ki so soočeni s prilivom velikega števila beguncev, ter kako podpreti kolege v Ukrajini in jim čim bolj učinkovito pomagati. Kmalu, 8. junija 2022, bo v Bruslju potekala seja izvršilnega odbora ETUCE, na kateri se bodo člani tega organa – med njimi je tudi glavni tajnik SVIZ – natančneje seznanili z vsebino pogovorov na omenjeni misiji. Po tem srečanju vas bomo podrobneje obvestili, komu konkretno oziroma za kateri namen bodo namenjena sredstva, ki smo jih v SVIZ z vašo pomočjo zbrali v skupni humanitarni aktivnosti.


S spoštovanjem,
 
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------


sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
 
Ljubljana, 25. marca 2022

 
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
 

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki,

s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:
  • Glavni stavkovni odbor SVIZ o nadaljevanju splošne stavke v vzgoji in izobraževanju
  • Poziv političnim strankam, naj se opredelijo do stavkovnih zahtev
  • SVIZ se pridružuje Inštitutu 8. marec v pozivu k sprejemu zakona proti škodljivim ukrepom oblasti – prispevajte svoj podpis tudi vi!
  • Partnerstvo za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem za spremembe v šolstvu
  • Volitve novih sindikalnih zaupnic in zaupnikov bodo potekale v aprilu in maju
  • Pomoč Svizove čebelice za članice in člane, ki prejemajo plačo, nižjo od 1.800 evrov bruto
  • Dobrodelna akcija za Ukrajino
Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani SVIZ v svojih zavodih.


Glavni stavkovni odbor SVIZ o nadaljevanju splošne stavke v vzgoji in izobraževanju

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo se ob tokratni splošni stavki v vzgoji in izobraževanju, ki smo jo skupaj začeli s stavkovnim dnevom 9. marca letos, prvikrat do zdaj soočili s sistematičnimi poskusi oblasti, da bi očrnila stavkajoče in z zavajajočimi podatki o plačah razvrednotila stavkovne zahteve – vse z očitnim ciljem, da bi se napovedana stavka »zlomila« ali da bi vsaj omejili število sodelujočih v njej. Omenjene poskuse smo združeni uspešno nevtralizirali, saj je na stavkovno sredo v stavki sodelovalo praktično enako število zaposlenih, kot se jih je pred tem zanjo opredelilo na glasovanju. Izvedba začetka splošne stavke v vzgoji in izobraževanju je tudi tokrat potrdila sposobnost sindikata, da lahko – kljub oviram, ki smo jim bili izpostavljeni – izpelje kompleksne sindikalne akcije na visoki organizacijski in vsebinski ravni. Ob tokratni stavki se je med članstvom ponovno okrepil občutek pripadnosti in povezanosti, ki so ga pred tem ošibile okoliščine epidemije covida-19.

Sklep Glavnega stavkovnega odbora SVIZ o nadaljnjih aktivnostih v splošni stavki v vzgoji in izobraževanju smo v sindikatu ta teden, 23. marca 2022, predstavili tudi na novinarski konferenci ter ob tej priložnosti ponovili, da vsi vladni izračuni potrjujejo, da se razlike v gibanju povprečnih plač med posameznimi plačnimi podskupinami v zadnjih letih poglabljajo na škodo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi (predvsem tudi ob upoštevanju izobrazbene ravni zaposlenih v dejavnostih), zadnja zvišanja plač v zdravstvu, vojski, policiji in delno sociali pa so plačna razmerja povsem porušila. Za razliko od zdravstva in policije, kjer se je vlada s sindikati pogajala in dogovorila za zvišanja, ter vojske, kjer je enostransko izvedla zvišanje plač, se z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju sploh ni bila pripravljena pogajati o odpravi zaostankov. To jasno kaže na neenak in podcenjujoč odnos aktualne vlade do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki je za SVIZ nesprejemljiv. Gre za hoteno, ciljano zmanjševanje pomena dela zaposlenih, od vrtcev do univerz, ki hkrati zmanjšuje pomen javnega izobraževanja v naši državi.

Članice in člani Glavnega stavkovnega odbora SVIZ na seji, ki je v začetku tega tedna, 21. marca 2022, potekala ob robu siceršnje redne dvodnevne spomladanske seje najvišjega organa sindikata med kongresoma, niso določili datuma nadaljevanja stavke, upoštevaje dogajanje pa bo glavni stavkovni odbor presodil, kdaj stavko, ki traja do izpolnitve stavkovnih zahtev, ponovno aktivirati – pri tem čas pred državnozborskimi volitvami ni izključen. Glavni stavkovni odbor SVIZ je sklenil, da politične stranke, ki bodo sodelovale na aprilskih parlamentarnih volitvah, pozove, naj se jasno opredelijo do stavkovnih zahtev 37.248 zaposlenih, ki so izglasovali splošno stavko v vzgoji in izobraževanju. O nadaljevanju stavke bo presojal tudi na podlagi stališč, ki jih bomo od političnih strank prejeli.


Poziv političnim strankam, naj se opredelijo do stavkovnih zahtev

Vse politične stranke, ki bodo sodelovale na tokratnih državnozborskih volitvah, razpisanih za 24. april 2022, smo v skladu s sklepom Glavnega stavkovnega odbora SVIZ na dan začetka volilne kampanje torej pozvali, naj se jasno opredelijo do stavkovnih zahtev 37.248 zaposlenih v slovenskih vrtcih, šolah, dijaških domovih in na fakultetah, ki so izglasovali splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, in jih je sindikat ob napovedi stavke 18. februarja 2022 posredoval Vladi RS. Stranke sprašujemo, ali stavkovne zahteve SVIZ podpirajo in ali jih bodo, če bo njihova stranka v prihodnjem mandatu sodelovala v Vladi RS, uresničile. S stališči strank do stavkovnih zahtev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju bomo seznanili članstvo in širšo javnost.


SVIZ se pridružuje Inštitutu 8. marec v pozivu k sprejemu zakona proti škodljivim ukrepom oblasti – prispevajte svoj podpis tudi vi!

Članice in člani Glavnega odbora SVIZ so na svoji redni spomladanski seji, ki je 21. in 22. marca 2022 potekala v Zrečah, podprli Inštitut 8. marec, ki je pred dnevi v Državni zbor vložil pobudo za začetek zbiranja podpisov državljank in državljanov v podporo predlogu zakona, s katerim želijo odpraviti nekatere zakonske spremembe, s katerimi je aktualna vlada v minulih dveh letih posegla v temelje pravne države. Med enajstimi spremembami Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah nekaterih zakonov za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so predvidene, je tudi zmanjšati vpliv politike v vrtcih in šolah, tj. odpraviti novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Slednjo je državni zbor, kot smo vas v naših obvestilih že seznanili, sprejel na izredni seji 22. 12. 2021, oblast pa je s tem posegom zaposlenim v vzgoji in izobraževanju (zlasti strokovnemu osebju) v svetih vrtcev in šol vzela po dva člana ter tako nepremišljeno posegla v bistvo dosedanjih dobro domišljenih razmerij, obenem pa izkazala nezaupanje vladajoče politike do zaposlenih v vrtcih in šolah.

Da bi bil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah nekaterih zakonov za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države obravnavan v državnem zboru, mora Inštitut 8. marec pred tem zbrati vsaj 5.000 overjenih podpisov. Kot so na svoji zadnji seji soglašali članice in člani GO SVIZ, je pomembno, da Inštitut 8. marec v njihovi akciji čim bolj številčno podpremo, zato vas naprošamo, da svoj podpis, spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, prispevate tudi vi, k temu pa, prosimo, povabite tudi kolegice in kolege v svojih zavodih. Zbiranje podpisov k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah nekaterih zakonov za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države se bo začelo, ko bo to določil predsednik državnega zbora, o datumu začetka akcije pa vas bomo, ko bo ta torej znan, naknadno obvestili.


Partnerstvo za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem za spremembe v šolstvu

Glavni odbor SVIZ je na svoji marčevski seji sprejel tudi sklep, da se sindikat pridruži civilnodružbenemu pobudi Partnerstvo za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem, ki so ga predstavniki pedagoške stroke vzpostavili z namenom priprave predloga smernic oziroma strokovnih izhodišč za razvoj šolstva v Sloveniji v prihodnjih desetletjih. Cilj partnerstva, v katerem sodelujejo deležniki v šolskem prostoru na celotni vertikali, od predšolske vzgoje do fakultet, je oblikovati predlog dokumenta do maja prihodnje leto in ga zatem predati takratnemu resornemu ministru oziroma odločevalcem z željo, da bi ga le-ti upoštevali in bi se ob sprejemanju odločitev, strategij in reform v vzgojno-izobraževalnem prostoru oprli nanj.

V SVIZ se pridružujemo mnenju strokovnjakov s področja izobraževanja, da je v Sloveniji že dlje odsotna vizija, kako naj se naš vzgojno-izobraževalni sistem v prihodnje razvija. V partnerstvu obstaja soglasje, da je prenova šolskega sistema nujna, saj se v pedagoškem polju vseskozi dogajajo pomembne, neizbežne spremembe, obenem pa sta zaskrbljujoča manko širšega pogleda in odsotnost strateških usmeritev na področju izobraževanja v naslednjih desetletjih.


Volitve novih sindikalnih zaupnic in zaupnikov bodo potekale v aprilu in maju

Jeseni letos, 21. in 22. novembra 2022, bo izveden redni volilni kongres našega sindikata. Glavni odbor SVIZ je na zadnji seji v pripravah na 11. kongres potrdil razpis volitev in določil mandat organom sindikata, določil število delegatov na kongresu (161), imenoval kandidacijsko-volilno komisijo in razpisal kandidature za glavnega tajnika, nadzorni odbor ter komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe.

Aprila in maja (od 1. 4. do 31. 5. 2022) bodo potekale volitve na ravni zavodov, in sicer volitve sindikalnih zaupnikov, izvršilnih odborov sindikatov zavodov in nadzornih odborov sindikatov zavodov. Mandat aktualnim sindikalnim zaupnikom, izvršilnim odborom sindikatov zavodov in nadzornim odborom sindikatov zavodov, izvoljenim za obdobje 2018–2022, poteče 31. 5. 2022. Mandat novoizvoljenim (za mandatno obdobje 2022–2026) bo začel teči 1. 6. 2022 in bo trajal do 31. 5. 2026. Junija (od 1. 6. do 30. 6.) bodo izvedene volitve na ravni območnih odborov (OO), na katerih bodo imeli pravico sodelovati novoizvoljeni zaupnice in zaupniki.

Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom vam bomo v prihodnjih dneh posredovali navodila in dokumente, ki so potrebni za izvedbo volitev na ravni zavodov, vse gradivo, povezano s kongresom in volitvami, pa bomo objavili tudi na posebej za to vzpostavljeni spletni strani https://www.sviz.si/kongres2022/.


Pomoč Svizove čebelice za članice in člane, ki prejemajo plačo, nižjo od 1.800 evrov bruto

Pod okriljem SVIZ je že vse od začetka leta 2018 vzpostavljena blagajna vzajemne pomoči – Svizova čebelica. V skladu z odločitvijo na nedavni seji Izvršilnega odbora SVIZ je Svizova čebelica po novem namenjena vsem našim članicam in članom, ki prejemajo plačo, nižjo od 1.800 evrov bruto, in zaidejo v finančne težave ter potrebujejo hitro pomoč. Članica ali član, ki je kreditno sposoben ter včlanjen v SVIZ vsaj tri mesece, lahko enkrat na leto oziroma po odplačilu pretekle obveznosti zaprosi za od 300 do 700 evrov pomoči, ki jih nato vrne v (največ) 12 mesecih. Pomoč se ne obrestuje, ob izpolnjevanju pogojev in ustrezno izpolnjeni vlogi pa jo članice in člani prejmejo v najkrajšem možnem času. Na spletni strani sindikata https://www.sviz.si/svizovacebelica/ najdete podrobne informacije o Svizovi čebelici – kaj morate storiti za pridobitev pomoči, katero dokumentacijo priložiti vlogi ipd. –, če pa bi imeli morda še dodatna vprašanja, se lahko obrnete na predsednico ali predsednika na svojem območnem odboru ali nam pišete na cebelica@sviz.si.


Dobrodelna akcija za Ukrajino

Izvršilni odbor SVIZ (IO) je v skladu s temeljnim načelom solidarnosti s posamezniki v stiski, ki je vtkana v celotno delovanje našega sindikata že vse od ustanovitve leta 1990, na svoji seji v začetku marca soglasno sklenil, da med svojimi članicami in člani, sindikati zavodov ter drugimi zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, ki bi bili pripravljeni pomagati, izpeljemo dobrodelno akcijo za žrtve vojne v Ukrajini. Za namen pomoči našim kolegicam in kolegom, ukrajinskim izobraževalkam in izobraževalcem, ter otrokom bomo skladno z odločitvijo IO SVIZ k tako zbranim sredstvom dodali še 5.000 evrov iz solidarnostnega sklada SVIZ. V sodelovanju s kolegi iz Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje (ETUCE) in Izobraževalne internacionale (Education international, EI) bomo poskrbeli, da bo zbrani denar zagotovo prišel v prave roke in da bo porabljen izključno za pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini.

Dobrodelna akcija »Za Ukrajino« poteka do nadaljnjega. Račun za zbiranje sredstev je odprt pri banki NLB Ljubljana, podatki, potrebni za nakazilo, so: št. računa: SI56 0222 2025 7396 053, sklicna številka: (00) 22-2022, namen: »Za Ukrajino«, Lastnik računa: SVIZ Slovenije, Oražnova ulica 3, 1000 Ljubljana. O poteku akcije, zbranih sredstvih in predaji le-teh vas bomo obvestili, za izkazano dobrodelnost pa se vam vnaprej zahvaljujemo.



S spoštovanjem,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom SVIZ v vzgoji in izobraževanju

Ljubljana, 7. decembra 2021

 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ


GLAVNI TAJNIK SVIZ NA ODBORU ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, ŠPORT IN MLADINO PREDSTAVIL STALIŠČA SINDIKATA O SPREMEMBAH ZOFVI


V okviru parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino je minuli petek, 3. decembra 2021, potekala v Državnem zboru kaotična razprava o spremembah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je na seji predstavil stališča SVIZ proti spremembam v sestavi svetov vrtcev in šol, pozval k takojšnjemu zvišanju plač na delovnem mestu vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja in k zakonski uveljavitvi četrtega strokovnega naziva.

V Državnem zboru je glavni tajnik SVIZ ponovno izpostavil, da povečevanje števila predstavnikov ustanovitelja v svetih vrtcev in šol, ki jih imenujejo politične stranke, z zdajšnjih tri na pet ter hkratno zmanjševanje števila predstavnikov zaposlenih s pet na tri vodi v politizacijo delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov, s čimer soglašajo tudi stroka in ravnateljska združenja. Zmanjšanje števila strokovnih in drugih delavk in delavcev v svetih je obenem označil za očiten izraz nezaupanja koalicijskih poslancev in poslank do zaposlenih, kljub mednarodno potrjeni kakovosti in pozitivnim rezultatom, ki jih izkazuje slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Omenjeni odbor je bil seznanjen tudi z informacijo o zbranih 24.224 podpisih, s katerimi so se zaposleni v vzgoji in izobraževanju odločno izrekli proti spreminjanju zdajšnjega koncepta sestave svetov vrtcev in šol.

Vladajoča koalicija je tik pred začetkom omenjene seje odbora svoj predlog nepričakovano spremenila in skupno število članov v svetih zavodov zmanjšala z enajst na sedem, in sicer na tri predstavnike ustanovitelja, dva predstavnika zaposlenih in dva predstavnika staršev oziroma v srednjih šolah enega starša in enega dijaka. Glavni tajnik SVIZ je ocenil, da gre pri tem za enako prevlado ustanoviteljev, a hkrati še za dodatno neskladje z določbami zakona, ki zagotavljajo enakomerno zastopanost v svetih po organizacijskih enotah – le-to je pri zgolj dveh predstavnikih zaposlenih bistveno teže oziroma nemogoče zagotoviti.

Glavni tajnik je na seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino opozoril tudi, da predlagatelji novele ZOFVI zavajajo, ko napovedujejo, da se bodo zaposlenim na delovnem mestu vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja s pridobitvijo strokovnih nazivov takoj zvišale plače. To se ne bo zgodilo, ker za posamezne nazive niso opredeljeni tudi plačni razredi, pravilnik o napredovanju pa ne opredeljuje pogojev za dosego naziva. Iz sindikata smo ministrstvo za izobraževanje že pred časom pozvali k takojšnjim pogajanjem o vrednotenju nazivov, a odgovora nimamo. Trdno smo prepričani, da le takojšnje zvišanje osnovne plače na delovnem mestu pomočnik vzgojitelja prinaša izboljšanje položaja te skupine zaposlenih.

Glavni tajnik je poslanke in poslance v odboru pozval, naj potrdijo amandma za uveljavitev strokovnega naziva »višji svetnik,« ki ga je Državnemu zboru posredoval SVIZ. Četrti strokovni naziv je bil leta 2018 dogovorjen med SVIZ in Vlado RS, zapisan v stavkovnem sporazumu in objavljen v Uradnem listu RS, leta 2020 pa je bil dodatno sklenjen Dogovor o načinu realizacije V. točke Stavkovnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Ur. l. RS, št. 3/2020), s katerim je bilo natančneje opredeljeno vse potrebno za realizacijo dodatnega strokovnega naziva. Pobudo za amandma je 43 poslank in poslancev opozicijskih strank prevzelo in so dopolnilni predlog vložili, vendar ga je vladajoča koalicija v odboru soglasno zavrnila. Za SVIZ je to veliko razočaranje, saj smo pričakovali, da bodo podpisani stavkovni sporazum spoštovale tudi vladajoče stranke.

Ne gre spregledati, da je bila raven razprave poslank in poslancev o skrajno resnih vprašanjih, ki nosijo s sabo dolgoročne posledice za vzgojo in izobraževanje v naši državi, osupljivo nizka. Neresno spreminjanje in poigravanje s konceptom sestave svetov vrtcev in šol, ki se je na koncu ustavilo pri tretjinah (trije ustanovitelji, trije zaposleni, trije starši oziroma dijaki), kaže na nerazumljivo lahkotnost in brezbrižnost večine poslank in poslancev, ki jim je očitno malo mar za stabilno in kakovostno delovanje slovenskega javnega šolstva, ter ponovno potrjuje podcenjujoč odnos politike do zahtevnega in odgovornega dela, ki ga opravljajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Enako prezirljiv odnos do strokovnega dela in dodatno do dogovorov med socialnimi partnerji so poslanke in poslanci izkazali z zavrnitvijo uveljavitve četrtega strokovnega naziva. Razprava in glasovanje o noveli ZOFVI naj bi se z Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino prenesla na plenarno zasedanje decembrske seje državnega zbora, a je kolegij predsednika parlamenta včeraj, 6. decembra 2021, odločil, da te točke na dnevni red ne bo uvrstil ter da torej poslanke in poslanci decembra o noveli zakona še ne bodo opravili dokončnega glasovanja.
 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
 
Ljubljana, 30. novembra 2021


 
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
 

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki,

s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:
  • 24.224 podpisov proti spreminjanju tega, kar deluje in daje kakovostne rezultate
  • Vlada se izmika odpravi anomalij pri plačah v skupini J in na drugih delovnih mestih v spodnji tretjini plačne lestvice
  • Do 11. kongresa SVIZ še manj kot leto
  • Jesenski izobraževalni seminarji za sindikalne zaupnice in zaupnike
  • Izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah
  • Podelili štipendije za šolsko leto 2021/2022
  • Objavljeni pravilniki o standardih in normativih v srednjih šolah
  • Podpisani dvigi plač v zdravstvu in socialnem varstvu

Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani SVIZ v svojih zavodih.


24.224 podpisov proti spreminjanju tega, kar deluje in daje kakovostne rezultate

V minulih dneh smo uspešno sklenili pomembno aktivnost zbiranja podpisov proti spreminjanju sestave svetov zavodov v vzgoji in izobraževanju, ki je predvidena z novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Podpise smo pridobivali izključno med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, z vašo pomočjo, spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, ob sodelovanju predsednic in predsednikov območnih odborov ter seveda vseh članic in članov pa nam je uspelo v zelo kratkem času zbrati skupno kar 24.224 podpisov nasprotovanja spremembi, ki so jo vložili poslanci koalicije in izraža nezaupanje do zaposlenih v slovenskih šolah in vrtcih ter njihova vrata široko odpira politiki. Vsem, ki ste prispevali svoj podpis in še kakorkoli dodatno pripomogli k uspehu te akcije, se iskreno zahvaljujemo!

Pretekli teden, 26. novembra 2021 – pred obravnavo novele ZOFVI na seji Odbora DZ za izobraževanje, ki je predvidena ta petek, in razpravo ter glasovanju o njej na decembrskem plenarnem zasedanju parlamenta – smo s številom zbranih podpisov že seznanili tudi predsednika Državnega zbora RS ter mu prenesli naša stališča glede novele zakona. V SVIZ smo prepričani, da slabše in škodljivejše rešitve, kot je predlagana politizacija vrtcev in šol, ne bi bilo mogoče izbrati, zato bomo storili vse, kar je v naši moči, da omenjeni predlog ne bo sprejet. Iz njega namreč, kot omenjeno, izhaja popolno nezaupanje v slovensko učiteljstvo, in to kljub vsej kakovosti in uspehom, ki jih izkazuje naše javno izobraževanje. Če bi bila novela zakona ob širokemu in argumentiranemu nasprotovanju praktično vseh deležnikov v vzgoji in izobraževanju vseeno sprejeta, bo izvršilni odbor sindikata predlagal Glavnemu odboru SVIZ odločanje o vložitvi zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu.


Vlada se izmika odpravi anomalij pri plačah v skupini J in na drugih delovnih mestih v spodnji tretjini lestvice

Sindikati javnega sektorja smo na predlog SVIZ spomladi letos z Vlado RS podpisali dogovor, v katerem je zapisana tudi zaveza, da bomo v dveh mesecih po njegovem podpisu začeli odpravljati anomalije pri plačah zaposlenih v spodnji tretjini plačne lestvice, tj. na delovnih mestih v plačni skupini J, na delovnih mestih vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, varuh negovalec, laborant, spremljevalec gibalno oviranih učencev in dijakov in še na nekaterih drugih delovnih mestih v dejavnostih, ki jih pokriva SVIZ in so uvrščena v spodnjo tretjino plačne lestvice. Vladna stran, ki se je zavezi o izboljšanju plač v spodnji tretjini plačne lestvice sicer upirala do zadnjega, je popustila šele, ko je SVIZ zagrozil, da dogovora brez te določbe ne bo podpisal. A očitno je, da je Vlada RS dogovor podpisovala s figo v žepu, saj je začetek pogajanj o izboljšanju plač najprej zavlačevala, zdaj, ko so se ta končno le začela, pa ne kaže povsem nobene volje, da bi resno pristopila k reševanju ne le skupne zaveze vlade in sindikatov, temveč očitne težave oziroma anomalije v plačnem sistemu. V skladu z zapisanim se v SVIZ vse bolj utrjujemo v prepričanju, da bodo lahko vladno stran prisilili k spoštovanju dogovora le konkretni pritiski zaposlenih. Ker je najbolj učinkovito in legalno orožje, ki ga imamo zaposleni v rokah, stavka, tudi te možnosti ne bi smeli izključiti.

Zahteva se nam zdi toliko bolj upravičena, ker se v zdravstvu in socialnem varstvu niso dogovorili le za zvišanje plač medicinskim sestram, temveč tudi za nekatera delovna mesta v plačni skupini J (dietnim kuharjem, strokovnim sodelavcem v pisarnah, različnim vzdrževalcem). Informacija, da naj bi se plačni razredi v zdravstvu in sociali v skupini J zvišali na vseh delovnih mestih, sicer ni točna, to se je zgodilo le pri manjšem številu delovnih mest.


Do 11. kongresa SVIZ še manj kot leto

Naš sindikat, kot veste, vstopa v zadnje leto aktualnega štiriletnega mandata, saj bo naslednji kongres SVIZ izpeljan v drugi polovici novembra 2022. V okviru vseh volilnih opravil, ki so pred nami, se bodo le-ta najprej začela na ravni sindikatov zavodov, sindikalne zaupnice in zaupnike pa vas že ob tej priliki naprošamo, da se ponovno odločite kandidirati za to izjemno pomembno funkcijo. Kakovostno delovanje našega sindikata namreč najprej temelji prav na dobro organizirani mreži sindikatov zavodov in območnih odborov ter, seveda, delu, ki ga predano opravljate sindikalni zaupnice in zaupniki. Če se za ponovno kandidaturo iz kateregakoli razloga morda ne boste odločili, vas prav tako že zdaj prosimo, da se v sindikatu zavoda pravočasno pogovorite, kdo bi vas na funkciji nasledil.
V luči priprav na kongres je Izvršilni odbor SVIZ pripravil in ponudil v razpravo glavnemu odboru predlog spremembe Statuta SVIZ, s katero bi razširili možnosti za kandidaturo za funkcijo glavnega tajnika ali tajnice SVIZ. Ker so bili na seji GO SVIZ izraženi pomisleki glede podanega predloga, je izvršilni odbor SVIZ v okviru svoje zadnje seje, ki je potekala 23. novembra 2021, omenjeni predlog spremembe Statuta SVIZ, o katerem bi Glavni odbor SVIZ na eni izmed prihodnjih sej odločal s potrebno dvotretjinsko večino, na lastno pobudo iz razprave soglasno umaknil. Predlog, ki sicer resnično ni bil zapisan enoznačno in je kot tak dopuščal več interpretacij, je bil opuščen, ker so se pojavili očitki o njegovi apriorni nesprejemljivosti, četudi takšne rešitve, kot je bila predlagana, na operativnih in organizacijskih funkcijah poznajo nekateri drugi sindikati. Izvršilni odbor je sicer izpostavljal, da bi bila možnost, da lahko za funkcijo glavnega tajnika ali tajnice SVIZ kandidira tudi zunanji kandidat, dopustna izključno ob izpolnjevanju predpogoja, da bi takega kandidata predlagali vsaj trije območni odbori SVIZ ali vsaj dve sindikalni konferenci SVIZ, pri čemer bi morali sindikalni zaupnice in zaupniki vsakega od območnih odborov posebej ali vsake od sindikalnih konferenc z večino izglasovati, da se s kandidaturo strinjajo. Ko bi bil izpolnjen ta predpogoj, bi morala kandidatki ali kandidatu, da bi bil na funkcijo izvoljen, zaupati še večina delegatk in delegatov na kongresu SVIZ. Ob kandidatu iz sindikata zunanji kandidat verjetno ne bi imel popolnoma nobene možnosti, razen če bi užival res široko podporo članstva in bi se ta prek delegatov in delegatk – le-te povsem avtonomno imenujejo območni odbori – prelila v večinsko podporo na kongresu. A ne glede na vse, izvršilni odbor se je odločil, da v pregretem ozračju, usmerjanem nezaupanju in namigovanjih o zaroti, ko racionalna razprava ni bila več mogoča, predlog v celoti umakne in s tem prispeva k umiritvi vzdušja. Umik omenjenega predloga pomeni, da pogoji za kandidiranje na funkcijo glavnega tajnika ali tajnice SVIZ ostajajo nespremenjeni.


Jesenski izobraževalni seminarji za sindikalne zaupnice in zaupnike

V sindikatu smo to jesen že izpeljali štiri izobraževalne seminarje za svoje sindikalne zaupnice in zaupnike, novembra pa so bili ti predvideni še za najštevilčnejši sindikalni konferenci (osnovnošolsko in srednješolsko), a smo bili v znanih razmerah primorani druženje v živo premakniti na poznejši čas. Z obema skupinama sindikalnih zaupnic in zaupnikov iz osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih smo se ta mesec sešli na daljavo, enako tudi z zaupnicami in zaupniki iz srednjih in višjih šol ter dijaških domov.

Vsa srečanja so navzoči pozdravili kot nujna, saj so aktualni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z virusom sars-CoV-2 v že sicer zahtevnih okoliščinah vnesli v šolski prostor dodatne nejasnosti ter s tem izzive, težave in nemir. Na sestankih smo obravnavali ključne dogodke, pomembne za dejavnosti SVIZ (zbiranje podpisov proti škodljivim spremembam v sestavi svetov vrtcev, šol in dijaških domov, problematika prenizkih plač v t. i. skupini J in nasploh zaposlenih na delovnih mestih, ki so uvrščena v spodnjo tretjino plačne lestvice, priprave na naslednji kongres sindikata, ki bo potekal čez približno leto dni). Poročila z vseh izobraževalnih seminarjev in novembrskih spletnih srečanj najdete na naši spletni strani. Izobraževalne seminarje, ki nam jih tokrat zaradi znanih okoliščin ni uspelo pripraviti v živo, bomo organizirali takoj, ko bodo razmere to dopuščale.


Izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah

Sredi minulega meseca smo pristojne ministre v Vladi RS opozorili na nesprejemljivost zamud pri izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah zaposlenim v vzgoji in izobraževanju v skladu z 11. točko 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). Nedopustno je, da država v skladu s svojo obveznostjo iz 123. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19 (ZIUOPDVE) ni zagotovila pravočasnega in sprotnega izplačila dodatka za dejavnost, katere nemoteno delovanje tudi v času epidemije covida-19 je bilo nujno potrebno za normalno delovanje družbe kot celote. Šele v teh dneh, tj. konec novembra, smo iz zavodov prejeli informacije, da so zaposleni prejeli dodatke za meseca maj in junij. Če v katerem od vrtcev ali šol omenjenih sredstev vseeno še niste prejeli ali se pri tem še pojavljajo kakršne koli težave oziroma ostajajo nejasnosti, nas o tem, prosimo, obvestite, da bomo lahko ustrezno ukrepali.


Podelili štipendije za šolsko leto 2021/2022

Izvršilni odbor SVIZ je na svoji novembrski seji potrdil razdelitev dvanajstih štipendij, in sicer šestim štipendistom, ki se izobražujejo v srednjih šolah, in šestim štipendistom, ki se izobražujejo v visokošolskih programih. Prejemnike štipendij je predlagala Komisija za štipendiranje SVIZ, ki je pred tem temeljito preučila in ustrezno točkovala vse prispele vloge.

Komisija za štipendiranje je v postopku odločanja prejemnike in prejemnice štipendij SVIZ izbrala na podlagi razpisa in Pravilnika o štipendiranju SVIZ Slovenije, ki v ospredje postavljata kriterij socialnega statusa družine članic in članov SVIZ Slovenije. Štipendije so bile podeljene dijakom in študentom za šolanje oziroma redni študij za smeri vzgoje in izobraževanja ter kulture, podeljene pa so za obdobje šolskega leta 2021/22.


Objavljeni pravilniki o standardih in normativih v srednjih šolah

Nedavno so bile v Uradnem listu (št. 178/21, od strani 10433 (oziroma strani 43 v dokumentu PDF)) objavljene spremembe in dopolnitve pravilnikov o normativih in standardih s področja srednjega šolstva, in sicer:

- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva,
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom,
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli,
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva.

Pravilniki so bili sprejeti v takšni obliki oziroma vsebini, kot jih je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) prvotno pripravilo in poslalo v javno razpravo. Mnenja in predlogi, ki jih je k posameznim osnutkom pravilnikov prispeval SVIZ, niso bili upoštevani. Na naši spletni strani smo objavili še predloge in pripombe SVIZ k posameznim pravilnikom ter tudi kratek povzetek uveljavljenih sprememb.


Podpisani dvigi plač v zdravstvu in socialnem varstvu

Predstavniki sindikatov s področja zdravstva in socialnega varstva ter predstavniki vlade so 18. novembra 2021 podpisali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva. Plačne spremembe se nanašajo na približno 200 delovnih mest, na katerih je zaposlenih okoli 35.000 ljudi. Dogovorjene rešitve pomenijo višje plače za več kot 80 odstotkov zaposlenih v zdravstvu, 80 odstotkov zaposlenih v socialnem varstvu ter 40 odstotkov zaposlenih v plačni skupini J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Prvikrat do zdaj je v pogajanjih za področje socialnega varstva sodeloval tudi SVIZ, ki ima sicer že praktično od začetka svojega delovanja med svojimi člani tudi zaposlene v socialnovarstvenih zavodih, saj tudi ti izvajajo vzgojno-izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti se ti zavodi uvrščajo med dejavnosti socialnega varstva in ne vzgoje in izobraževanja, za kar je imel SVIZ sicer že dlje pridobljeno reprezentativnost. Z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa smo v SVIZ novembra pred tremi leti (2018) pridobili lastnost reprezentativnosti tudi za dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb – v le-to se uvrščajo socialnovarstveni zavodi. Na podlagi omenjenega dokumenta in drugih predpisov lahko SVIZ odtlej zastopa ne zgolj interese našega članstva v socialnovarstvenih zavodih, temveč na ravni države tudi interese vseh zaposlenih v teh zavodih, kar je storil tudi v konkretnem primeru tokratnih pogajanj za zvišanje plač.



Z lepimi pozdravi!

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ
 
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
 

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom


Ljubljana, 24. septembra 2021
št. 42/2021

 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

 

 


Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki,

s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:

- SVIZ kategorično nasprotuje noveli ZOFVI, ki vodi v politizacijo slovenskih šol in vrtcev

- SVIZ ob podpori zakonu o raziskovalni dejavnosti pozval k njegovemu sprejemu

- Stališče KSJS do »obveznega« cepljenja

- Ubranili pravico sodelovanja sindikalnih zaupnikov na sejah sveta zavoda

- Razpisa štipendij in subvencij sta še aktivna

- Dvodnevni izobraževalni seminarji za sindikalne zaupnice in zaupnike

- 5. oktober, svetovni dan učiteljev

Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani SVIZ v svojih zavodih.

 


SVIZ kategorično nasprotuje noveli ZOFVI, ki vodi v politizacijo slovenskih šol in vrtcev

Koalicijski poslanci in poslanke so v Državni zbor RS vložili novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki radikalno spreminja koncept sestave svetov šol, vrtcev in dijaških domov, posega v vodenje evidenc in dopušča vzpostavitev dodeljevanja strokovnih nazivov pomočnikom vzgojitelja.

Poslanke in poslanci vladajoče koalicije želijo (ob podpori nekaterih združenj občin) spremeniti sestavo svetov zavodov vzgojno-izobraževalnih institucij tako, da bi dali ustanovitelju, torej občinam in državi, v svetu pet mest od skupno enajstih, hkrati pa zmanjšujejo število zaposlenih z zdajšnjih petih predstavnikov na tri. Nobenega dvoma ni, da bistveno povečanje članov in članic sveta zavoda, ki jih imenuje politika – naj bo ta lokalna ali državna –, pomeni politizacijo v delovanju šol in vrtcev, ki bo v ospredju ob vsakokratnem imenovanju ravnateljic in ravnateljev. Šole in vrtci bodo postali bojišče političnih strank pri imenovanju ravnateljev, pri čemer bo najpomembnejša lastnost kandidata, da bo prepoznan za »našega,« medtem ko bodo strokovno znanje, sposobnost organiziranja in ostale kompetence drugotnega pomena. Navedeno pa ne vodi drugam kot v poslabšanje kakovosti našega vzgojno-izobraževalnega sistema. Koncept sestave svetov zavodov, kakršen je trenutno, je zagotavljal »stabilno vodenje vrtcev in šol in ni le pomembno prispeval k spodbudnim dosežkom našega sistema vzgoje in izobraževanja, ki primerjajo dosežke edukacije (Pisa, Timss, Pirls), ampak tudi k relativno uspešnemu upravljanju z zelo zahtevno situacijo covida-19 v času ne posebej domišljenega zapiranja šol in vrtcev v Sloveniji«, so te dni v javnem pismu izpostavili strokovnjaki in strokovnjakinje za preučevanje in delovanje družbenega podsistema vzgoje in izobraževanja, s prvopodpisanim dr. Slavkom Gabrom.

V SVIZ smo prepričani, da slabše in škodljivejše rešitve, kot je predlagana politizacija vrtcev in šol, ne bi bilo mogoče izbrati, zato bomo storili vse, kar je v naši moči, da omenjeni predlog ne bo sprejet. Iz predloga hkrati izhaja tudi popolno nezaupanje v slovensko učiteljstvo, in to kljub vsej kakovosti in uspehom, ki jih je izkazalo naše javno izobraževanje. V skladu z zapisanim Izvršilni odbor SVIZ poziva vse svoje članice in člane, ostale zaposlene v dejavnostih sindikata, starše, dijake ter vse druge državljanke in državljane, da izrazijo nasprotovanje poskusu »po oblastnem urejanju enega od zadnjih področij, ki je ubežalo posegom politike v strokovno delo«. Če bi bila predstavljena novela zakona vseeno sprejeta, bo izvršilni odbor predlagal Glavnemu odboru SVIZ odločanje o vložitvi zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu.

Zamisel o nazivih za pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok, ki jo prav tako vsebuje novela ZOFVI, je bila že decembra 2018 zapisana v stavkovni sporazum med Vlado RS in SVIZ in jo v sindikatu pozdravljamo, a ob tem opozarjamo, da predlog ne določa višjih plač. Stališče SVIZ je, da je ne glede na to treba izhodiščni plačni razred pomočnika vzgojitelja dvigniti, saj z obstoječim ne dosega niti minimalne plače.

V tokratni noveli ZOFVI tudi ni predviden četrti strokovni naziv, ki je prav tako zapisan v omenjenem stavkovnem sporazumu, zato bo SVIZ zahteval, da se to določbo vključi v novelo zakona.


SVIZ ob podpori zakonu o raziskovalni dejavnosti pozval k njegovemu sprejemu

Na septembrski seji Državnega zbora so poslanke in poslanci opravili prvo obravnavo predloga zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, o zakonu pa je potekal tudi posvet v Državnem svetu. SVIZ – edini reprezentativni sindikat za področje raziskovalne dejavnosti – je v luči obeh dogodkov poslanke in poslance ter udeležene na posvetu opozoril na pomen zakona in jih pozval k sprejetju le-tega.

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti omogoča postopno povečevanje javnih sredstev za raziskave in razvoj do višine enega odstotka BDP, blaži nihanja pri financiranju in hkrati zagotavlja nujno potrebno stabilnost financiranja znanosti na univerzah in raziskovalnih inštitutih. Zakon smo usklajevali številni deležniki (sindikat, raziskovalci, vodstva inštitutov in univerz, svet za znanost, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, predstavniki Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, predstavniki gospodarstva) in navkljub zahtevnosti vsebine se nam je o le-tej uspelo uskladiti, saj nas je vodilo zavedanje, da »lovimo zadnji vlak« za boljšo prihodnost, mednarodno konkurenčnost in odličnost slovenske znanosti.


Stališče KSJS do »obveznega« cepljenja

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), katere član je tudi SVIZ, je zavrnila zadnji vladni odlok, ki zaposlenim v organih državne uprave nalaga obveznost izpolnjevanja pogoja prebolevnosti oziroma cepljenja (PC). KSJS je izpostavila in opozorila, da je Ustavno sodišče že večkrat ugotovilo, da vladno omejevanje človekovih pravic z odloki ni v skladu z ustavo in da je poseg v človekove pravice mogoč le z zakonom. Cilj vsake dobronamerne oblasti bi po mnenju KSJS moral biti čim bolj učinkovita zamejitev širjenja virusa in zaščita najranljivejših družbenih skupin. Razširjenost virusa oziroma okuženost ljudi pa se lahko ugotavlja edino s testiranjem, zato je močno vprašljivo in nejasno, zakaj vlada za zaposlene v organih državne uprave ukinja edino metodo za ugotavljanje okuženosti. Po oceni KSJS bi moralo biti testiranje široko dostopno in brezplačno. Dodatno nenavadno pri vsem skupaj pa je še – in Vlada RS tega ni z ničemer pojasnila –, zakaj so tisti, ki morajo izpolnjevati pogoj prebolevnosti ali cepljenja, prav državna uprava in njeni zaposleni. Sporočilo KSJS o opisani problematiki si v celoti lahko preberete na tej povezavi.


Ubranili pravico sodelovanja sindikalnih zaupnikov na sejah sveta zavoda

Zaradi onemogočanja sodelovanja sindikalnega zaupnika na sejah sveta zavoda SNG Opera in balet Ljubljana, na katerih so bile obravnavne kandidature za ravnatelje, je SVIZ na delovnem sodišču v Ljubljani zoper delodajalca vložil tožbo (začel kolektivni delovni spor z vložitvijo t. i. predloga) in sodni spor tudi dobil. Konkretno je šlo za to, da je predsednik sveta zavoda za eno izmed sej sindikalnemu zaupniku dejal, da ga bo 'vrgel ven', zato se zaupnik seje sploh ni udeležil (ob zaupnikovi neudeležbi Vrhovno sodišče tega ni štelo za kršitev 3. odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=KOLP7 oziroma njene razlage iz leta 2010: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-0926?sop=2010-01-0926). Sindikalni zaupnik je bil naslednjič na seji navzoč, a ga je svet zavoda z glasovanjem nato z le-te izločil, ko je bila na dnevnem redu točka obravnave kandidatov za ravnatelja. To je Vrhovno sodišče RS štelo za kršitev KPKD oziroma že omenjene razlage le-te.

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe morajo sindikatu obvezno posredovati vse gradivo za seje ter sindikalnim predstavnikom omogočati sodelovanje na sejah, in sicer je s KPKD zagotovljeno t. i. pasivno sodelovanje, kar pomeni (zgolj) pravico prisotnosti na vseh sejah organov javnega zavoda. Aktivno sodelovanje, ki vključuje tudi pravico do razprave oziroma dajanja mnenj, pripomb in pojasnil, pa je s KPKD zagotovljeno, kadar:
  • svet zavoda daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnem načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje in
  • ko odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja.

Seveda lahko na ravni posameznega zavoda dogovorite tudi za sindikat ugodnejše pogoje delovanja, kot jih že določajo zakoni in kolektivne pogodbe. Če delodajalec posega oziroma bi posegal v pravice sindikalnega zaupnika do sodelovanja na sejah sveta zavoda (oz. organov javnega zavoda), ga na omenjeno sodbo Vrhovnega sodišča RS (nosi opravilno številko VIII Ips 1/2021) opozorite ali se, če to ne bi zadoščalo oziroma učinkovalo, v zvezi s problematiko obrnite na pravno službo SVIZ.


Razpisa štipendij in subvencij sta še aktivna

Članice in člane sindikata obveščamo, da sta še odprta SVIZ-ova razpisa za štipendije in subvencije, in sicer razpis dvanajstih štipendij (šestih štipendij za srednješolsko in šestih za visokošolsko izobraževanje; do 30. septembra 2021) ter razpis nepovratnih sredstev za subvencioniranje izobraževanja članic in članov, ki se izobražujejo v zvezi s svojim delom (do 16. oktobra 2021). Vse podrobnosti razpisov se nahajajo na tej strani – klik!


Dvodnevni izobraževalni seminarji za sindikalne zaupnice in zaupnike

V SVIZ-u smo za to jesen predvideli niz izobraževalnih seminarjev za sindikalne zaupnice in zaupnike sindikata in zaenkrat nam je že uspelo uspešno izpeljati seminar za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost, ki je potekal 13. in 14. septembra 2021, pred vrati pa je še dogodek za zaupnike v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami (27. in 28. 9., Portorož). Ob spoštovanju vseh zahtevanih varnostno-zdravstvenih ukrepov in če nam bodo takrat veljavne morebitne dodatne omejitve to dopuščale, nameravamo izpeljati še seminarje za zaupnike v kulturnih organizacijah (11. in 12. 10., Celje), za predšolsko vzgojo (18. in 19. 10., Zreče), za osnovne, glasbene šole ter zavode za izobraževanje odraslih (15. in 16. 11., Portorož) in za srednje, višje šole in dijaške domove (29. in 30. 11., Portorož). Sindikalni zaupnice in zaupniki boste vabila in vse ostale pomembne informacije v povezavi z izobraževanju prejeli pravočasno.


5. oktober, svetovni dan učiteljev

Ob letošnjem prazniku izobraževalk in izobraževalcev bomo v SVIZ javnost in odločevalce opozorili na nesprejemljivost vstopanja politike v šolski prostor preko načrtovanih sprememb v sestavi svetov zavodov in spremembe krovnega Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Izpostavili bomo tudi podcenjujoč odnos Vlade RS do slovenskega učiteljstva, saj nam ni pripravljena prisluhniti niti se z nami kot kvalificiranim socialnim partnerjem ni pripravljena spoštljivo pogovarjati, kaj šele dogovarjati. Razpravi o tej problematiki bo namenjen tudi del seje Glavnega odbora SVIZ, ki bo izpeljana prav na svetovni dan učiteljev, torej 5. oktobra 2021.
S spoštovanjem,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 21. julija 2021

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

ČE JE TESTIRANJE OBVEZNO, GA MORA DELODAJALEC TUDI PLAČATI!

 

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki,

s temi obvestili odgovarjamo na številna vprašanja naših članic in članov, ki jih prejemamo v povezavi z napovedjo uvedbe plačljivih hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2, ki izhaja iz Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2. Uvodoma moramo poudariti, da so odločitve Vlade RS v zvezi z obvladovanjem epidemije covida-19 kot po pravilu nejasne in odpirajo več vprašanj, kot dajejo odgovorov – in to velja tudi za navedeno uredbo. V SVIZ smo že večkrat izpostavili, da je med razlogi za takšno nedomišljenost odločitev in ukrepov prav nepripravljenost vlade, da bi se pred tem posvetovala s praktiki, ki njene uredbe izvajajo. A tudi tokrat se je ponovilo enako: oblast je, žal, še enkrat več zaobšla dialog z zaposlenim v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi ter s SVIZ, ki je reprezentativni sindikat v naštetih dejavnostih.

V skladu s 14. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu in drugo delovnopravno zakonodajo ni nobenega dvoma, da ukrep, ki ga delodajalec odredi kot ukrep varnosti in zdravja pri delu, delavcu ne sme povzročiti nikakršnih finančnih obveznosti. Navedeno pomeni, da delavec, ki ga delodajalec za potrebe opravljanja njegove zaposlitve napoti na testiranje na virus SARS-CoV-2 (presejalni program), ne more in ne sme biti finančno obremenjen, strošek testa mora v celoti prevzeti delodajalec. Če bi prišlo v zvezi s tem vprašanjem do kakršnekoli drugačne prakse, se bo SVIZ z vsemi sredstvi zavzel za pravice zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je v današnji izjavi za medije med drugim povedal: "Sklepamo, da bodo oblasti še posebej opredelile položaj v šolah pred začetkom šolskega leta. Vendar pa, če bodo oblasti znova uveljavile obvezno testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ga bodo morale tudi plačati."

Dodatno izpostavljamo, da iz prehodnih in končnih določb Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 izhaja, da za zaposlene v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, torej tudi za zaposlene v vrtcih, od včeraj vsaj zaenkrat (tj. v času šolskih počitnic) ne velja več tedenska obveznost testiranja na virus SARS-CoV-2. Kakšna ureditev bo veljala z novim šolskim letom, še ni jasno, zato na vse pristojne znova naslavljamo poziv, naj nas kot legitimne predstavnike zaposlenih s tem seznanijo in vključijo v pripravo predpisov.

V SVIZ smo trdno prepričani, da bi morala država zaupati učiteljicam in učiteljem ter vsem drugim zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, da bodo ravnali odgovorno do sebe, drugih udeleženih v vzgojno-izobraževalnem procesu ter do celotne družbe, zato vse od začetka epidemije covida-19 za vse zaposlene v dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagovarjamo možnost prostovoljnega samotestiranja z manj invazivnimi testi. Naše res številne pozive k uvedbi prostovoljnega samotestiranja so žal pristojne institucije vsakokrat do zdaj preprosto prezrle. Na tem mestu ponavljamo tudi stališče SVIZ glede cepljenja zoper covid-19: Stališče stroke je, da predstavlja cepljenje edino učinkovito sredstvo za dolgoročno obvladovanje epidemije covida-19. SVIZ stroki in znanosti zaupa, zato zagovarja koristnost cepljenja proti covidu-19, ki pa mora temeljiti na prostovoljni odločitvi posameznika.

Z lepimi pozdravi,

Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

 
sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
 
Ljubljana, 8. junija 2021
št. 41/2021
 
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
 

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki,

s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:
  • PODPISAN DOGOVOR O DELNI ODPRAVI ŠE VELJAVNIH VARČEVALNIH UKREPOV, O REGRESU IN ZAMIKU IZPLAČILNEGA DNEVA
  • VEČ KOT 17.000 PODPISOV NEZAUPANJA, A JIH JE MINISTRICA ZA IZOBRAŽEVANJE POVSEM PREZRLA
  • DODATEK ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
  • PROTEST V PODPORO DEMOKRACIJI, PRAVNI DRŽAVI IN SOCIALNEMU DIALOGU
  • V DRŽAVNI ZBOR VLOŽENA SPREMEMBA ZOFVI GLEDE FINANCIRANJA ZASEBNIH ŠOL
  • NAPOVEDUJE SE REFERENDUM O ZAKONU O DEMOGRAFSKEM SKLADU

Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani SVIZ v svojih zavodih.


PODPISAN DOGOVOR O DELNI ODPRAVI ŠE VELJAVNIH VARČEVALNIH UKREPOV, O REGRESU IN ZAMIKU IZPLAČILNEGA DNE

Reprezentativni sindikati javnega sektorja in Vlada RS smo po dolgotrajnih in napornih pogajanjih 2. junija 2021 podpisali Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021, Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji ter kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev. SVIZ je kot reprezentativni sindikat za dejavnosti vzgoje, izobraževanja ter dejavnosti raziskovanja in kulture podpisal še anekse k tem kolektivnim pogodbam. Vsi dokumenti so bili minuli teden že tudi objavljeni v Uradnem listu.

Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom smo vam podrobnosti o dogovorjenem v pogajanjih in vseh najpomembnejših spremembah posredovali že na dan podpisa, zato vseh informacij tukaj ne ponavljamo. Vseeno pa velja še enkrat spomniti na zagotovilo vlade, da sprejema pogovore o usklajevanju plačne lestvice, in še bolj izpostaviti njeno priznanje, da v spodnjem delu plačne lestvice, nad minimalno plačo, obstajajo anomalije pri vrednotenju delovnih mest (zlasti tistih iz skupine »J«), ki jih je treba začeti odpravljati. Pogajanja o tem se morajo začeti v mesecu dni. To manj opazno, vendar vsebinsko pomembno priznanje vlade, da je treba nemudoma začeti razreševati problem t. i. utapljanja vse večjega števila delovnih mest v minimalni plači in s tem njihovo razvrednotenje, je dosegel SVIZ. Tako smo storili prvi korak k izpolnjevanju obljube, da bomo vztrajali pri ureditvi plač v spodnjem delu plačne lestvice.


VEČ KOT 17.000 PODPISOV NEZAUPANJA, A JIH JE MINISTRICA ZA IZOBRAŽEVANJE POVSEM PREZRLA

Na pobudo članstva in skladno s sklepom glavnega odbora sindikata je v SVIZ od 5. do 19. maja letos potekalo zbiranje podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju k pozivu za odstop ministrice za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simone Kustec. Kot je po preštetju ugotovila imenovana tričlanska komisija, je na sedež sindikata v omenjenem roku prispelo skupno 17.113 podpisov.

Ob začetku zbiranja le-teh smo v SVIZ izpostavili, da bo to pomenilo ovrednotenje enoletnega dela resorne ministrice na področju vzgoje in izobraževanja. Že takrat smo ocenili, da je ob številnih nakopičenih težavah in izzivih, s katerimi se ob svojem delu vsak dan soočajo zaposleni v slovenskih vrtcih in šolah, takšno sodbo nujno izreči – ne glede na to, kakšne bodo posledice in ali se bo prof. dr. Simona Kustec na podano oceno sploh odzvala. Ministrica je več kot 17 tisoč pozivov k odstopu povsem spregledala in se tako očitno odločila, da ne bo opustila prakse ignoriranja zaposlenih v resorju, ki ga vodi. Uresničili so se torej pomisleki zaposlenih, ki ste nam jih sporočali sindikalni zaupnice in zaupniki, in sicer, da številni vaši kolegi dvomijo o splošni smiselnosti pozivati k odstopu nekoga, ki se je tako očitno prepustil v vodenje drugim in zgolj želi nekritično samozavestno vztrajati na položaju. Naj zgolj omenimo, da smo v aktualni številki Nedeljskega dnevnika zasledili, da so pri omenjenem časniku ministrico prosili za komentar poziva k odstopu, a se na prošnjo novinarjev ni odzvala.

Tudi ob pozivu, naj se zaposlenim v vzgoji in izobraževanju zagotovi možnost prostovoljnega in manj invazivnega testiranja, ki smo ga v SVIZ ponovili 24. maja 2021, se je prav tako še enkrat več povsem nazorno potrdilo (ne)delovanje in (ne)zastopanje interesov zaposlenih v vrtcih in šolah s strani ministrice prof. dr. Simone Kustec. Ker je od nedavnega uveljavljena možnost prostovoljnega samotestiranja na okužbo z novim koronavirusom covid-19 v domačem okolju za učence in dijake, smo namreč v SVIZ pristojne – poleg resorne ministrice še ministra za zdravje in predsednika vlade – pozvali, naj omogočijo možnost prostovoljnega samotestiranja z manj invazivnimi testi tudi zaposlenim v vzgoji in izobraževanju. Odgovora do zdaj nismo dočakali.


DODATEK ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Zatem ko smo v SVIZ po ponovni razširitvi delovanja vrtcev in ob vračanju pouka v šole začeli prejemati vse številčnejša opozorila članstva, povezana z določanjem in izplačevanjem dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu z 11. točko 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), smo sredi letošnjega aprila na vas, spoštovani sindikalne zaupnice in zaupniki, naslovili kratek vprašalnik o omenjeni problematiki. Namen vprašalnika je bil pridobiti natančne informacije in opozorila s terena, da bi lahko na njihovi podlagi ustrezno posredovali pri odločevalcih. O ugotovitvah iz ankete in nadaljnji dejavnosti SVIZ v povezavi z izplačilom dodatka za delo v rizičnih razmerah zaposlenim v vzgoji in izobraževanju smo pripravili izčrpnejšo objavo na naši spletni strani – najdete jo na tej povezavi.

Ob stopnjevanju opozoril članic in članov, da zaposleni v vzgoji in izobraževanju tudi s plačo za april 2021 še niso prejeli dodatka za delo v rizičnih razmerah v preteklih mesecih (od januarja 2021 naprej), smo v posebnem dopisu 7. maja 2021 ministrico prof. dr. Simono Kustec opomnili, da država v skladu s svojo obveznostjo iz 123. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19 (ZIUOPDVE) ni zagotovila pravočasnega in sprotnega izplačila dodatka za dejavnost, katere nemoteno delovanje tudi v času epidemije covida-19 je nujno potrebno za normalno delovanje družbe kot celote. Pozvali smo jo, naj kot odgovorna za zakonito delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov takoj zagotovi izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu z 11. točko 39. člena KPJS (tako izplačilo od meseca januarja naprej kot tudi za izplačilo dodatka za tekoče mesece), zaposlenim pa javno pojasni, zakaj prihaja pri izplačilih do tako velikih zamud. Iz odgovora, ki smo ga v SVIZ prejeli s strani generalne sekretarke MIZŠ, izhaja, da naj bi do zamud pri izplačilu dodatkov domnevno prihajalo pri občinskih zavodih (vrtcih, osnovnih šolah, glasbenih šolah), medtem pa ministrstvo nemoteno izplačuje dodatke zavodom, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija (srednje šole, dijaški domovi, zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami). V SVIZ menimo, da bi se moralo ministrstvo za izobraževanje kot resorno ministrstvo aktivneje zavzeti, da bi zavodi v vzgoji in izobraževanju nemoteno in sproti prejemali sredstva za izplačilo dodatka zaposlenim, ki svoje delo v zadnjih mesecih opravljajo v rizičnih razmerah, pogojenih z epidemijo covida-19. Ob nezadovoljstvu z navedenim odgovorom MIZŠ smo zato na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) 24. maja 2021 Ministrstvo za finance (MF) dodatno zaprosili za dostop do podatkov, povezanih z zagotavljanjem proračunskih sredstev Republike Slovenije za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah javnih uslužbenk in uslužbencev v dejavnosti vzgoje in izobraževanja.


PROTEST V PODPORO DEMOKRACIJI, PRAVNI DRŽAVI IN SOCIALNEMU DIALOGU

Pet sindikalnih central, vključno s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je SVIZ, se je odločilo pridružiti protestu, ki so ga 28. maja 2021 v Ljubljani organizirala različna civilno-družbena gibanja. Udeležba sindikatov na protestih je bila logična posledica poprejšnje odločitve central, da bomo več sodelovale pri delu Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ker Vlada RS že dlje sistematično krši elementarna pravila socialnega dialoga. Z nepripravljenostjo na vsebinske pogovore s socialnimi partnerji pri Zakonu o demografskem skladu in vložitvijo paketa davčne zakonodaje v Državni zbor mimo ESS je Vlada RS prostor za socialni dialog dobesedno izničila. Med več deset tisoč protestniki so bili tudi številni članice in člani SVIZ, shod pa je minil mirno. Vsem, ki ste združeni in skupaj pozvali oblast k spoštovanju demokracije, vladavine prava, socialne države in socialnega dialoga, se zahvaljujemo.


V DRŽAVNI ZBOR VLOŽENA SPREMEMBA ZOFVI GLEDE FINANCIRANJA ZASEBNIH ŠOL

Skupina koalicijskih poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS) je v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki izenačuje financiranje obveznega programa osnovnih šol s financiranjem javnih osnovnih šol, za razširjeni program zasebnih osnovnih šol pa je predlaganih 85 % višine sredstev, ki jih za razširjeni program prejemajo javne osnovne šole. Predlog je podoben tistemu iz leta 2017, ko je ministrstvo za izobraževanje vodila dr. Maja Makovec Brenčič, a je tokratno besedilo precej bolj nejasno. SVIZ je leta 2017 predlogu tedanje ministrice nasprotoval z argumentom, da gre v smer izenačevanja v financiranju javnih in zasebnih osnovnih šol, ki bi moralo ostati v korist javnih šol na obstoječi ravni. Do zelo podobnega aktualnega predloga poslancev in poslank vladajoče koalicije se v sindikatu formalno še nismo opredelili, vendar je pričakovano, da naše stališče tokrat ne bo moglo biti bistveno drugačno, kot je bilo ob podobnem predlogu leta 2017.


NAPOVEDUJE SE REFERENDUM O ZAKONU O DEMOGRAFSKEM SKLADU

Vodstva šestih sindikalnih central – med njimi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere del je SVIZ – so 1. junija 2021 s simbolno manifestacijo pred Državnim zborom v Ljubljani podprla predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Zakonu o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS). Sindikati zakonu nasprotujemo, saj bi v primeru sprejetja politiki omogočil upravljati z vsem še preostalim skupnim premoženjem, vključno s Slovensko tiskovno agencijo in Modro zavarovalnico, ki ima 900 milijonov evrov sredstev za izplačevanje dodatnih pokojnin javnih uslužbencev. Vsem opozorilom navkljub so poslanke in poslanci v parlamentu razpis (predhodnega) referenduma zavrnili in zakon bo najverjetneje sprejet, sindikati pa bomo zato takrat pristopili k zbiranju 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Sindikati namreč ocenjujemo, da gre za zelo škodljiv zakon, o vsebini katerega tudi ni bil opravljen nikakršen socialni dialog s socialnimi partnerji. Med pogoji, pod katerimi bi se bile sindikalne centrale pripravljene vrniti v Ekonomsko-socialni svet (ESS), ki smo ga sindikati zapustili, ker je Vlada RS sistematično kršila pravila njegovega delovanja, je tudi zahteva, da se postopek sprejemanja omenjenega zakona v Državnem zboru ustavi in da se zakon pošlje v poprejšnje usklajevanje socialnim partnerjem. O prihodnjih aktivnostih sindikatov v povezavi z Zakonom o nacionalnem demografskem skladu vas bomo sproti seznanjali, na tem mestu pa za zdaj informacija, da morebitnega zbiranja podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu, če bo ta v državnem zboru potrjen, ni pričakovati pred letošnjim septembrom.


PRED ZAKLJUČKOM POUKA

Cenjeni sindikalne zaupnice in zaupniki, dragi članice in člani SVIZ, tudi iztekajoče se šolsko leto je bilo vse prej kot običajno. Veseli smo, ker ste vsi zaposleni – od strokovnih do administrativno-računovodskih in tehničnih delavk in delavcev – vlagali svoje znanje, izkušnje in trud v to, da je izobraževanje na daljavo potekalo čim bolj kakovostno in da je bilo vračanje v vrtce in šole kljub številnim oviram uspešno, prijetno in predvsem varno. Zahvaljujemo se vam za strpno in dejavno sodelovanje v napornih okoliščinah, povezanih z delom, in se nadejamo, da si bomo tudi v prihodnje povezani prizadevali za pomembne skupne cilje na področjih delovanja našega sindikata. Naj vam poletje prinese dragoceni počitek, sprostitev in veliko ustvarjalne energije za podvige v novem šolskem letu 2021/2022. Prijetne počitnice vam želimo!


Z lepimi pozdravi,
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 2. junija 2021

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ SLOVENIJE

PODPISALI DOGOVOR O ODPRAVI NEKATERIH VARČEVALNIH UKREPOV, ZAMIKU IZPLAČILNEGA DNEVA IN REGRESU ZA LETNI DOPUST

 

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki,

reprezentativni sindikati javnega sektorja in Vlada RS smo danes, 2. junija 2021, po dolgotrajnih in napornih pogajanjih podpisali:

- Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (v nadaljevanju dogovor),

- Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Aneks h KPND) ter

- kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev.


Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je poleg dogovora in Aneksa h KPND podpisal tudi:

- Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Aneks h KPVIZ),
- Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Aneks h KPRD) in
- Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS (Aneks h KPK).


SVIZ in celotna Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), del katere je naš sindikat, sta navkljub nenavadnim ultimativnim zahtevam, ki jih je v procesu pogajanj postavljala vladna stran, vztrajala pri konstruktivni drži in sta – kot je to javno ocenil tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik – odločilno prispevala k sklenitvi dogovora. Ta ni idealen, a je ob tem nujno poudariti, da je bil med pogajanji znatno izboljšan v korist zaposlenih. Dodatno je nadvse pomembno  zagotovilo vlade, da sprejema pogovore o usklajevanju plačne lestvice, in še bolj njeno priznanje, da v spodnjem delu plačne lestvice, nad minimalno plačo, obstajajo anomalije pri vrednotenju delovnih mest (zlasti tistih iz skupine »J«), ki jih je treba začeti odpravljati. Pogajanja o tem se morajo začeti v mesecu dni. To manj opazno, a vsebinsko pomembno priznanje vlade, da je treba nemudoma začeti razreševati problem t. i. utapljanja vse večjega števila delovnih mest v minimalni plači in s tem njihovo razvrednotenje, je izsilil SVIZ. Tako smo storili prvi korak k izpolnjevanju obljube, da bomo vztrajali pri ureditvi plač v spodnjem delu plačne lestvice.

S podpisom celotnega paketa predpisov, ki bodo objavljeni v Uradnem listu RS jutri, tj. v četrtek, 3. 6. 2021, se:

1. določa višina regresa za letni dopust za leto 2021 v višini 1.050,00 EUR, ki mora biti izplačan 4. 6. 2021;

2. zamakne dan izplačila plače na najpozneje 10. dan v mesecu (dan izplačila plače se v javnih zavodih zamakne na najpozneje 10. koledarski dan v mesecu, razen v tistih javnih zavodih, kjer je izplačilni dan že zdaj najkasneje 15. koledarski dan v mesecu; v državni upravi pa na najpozneje 10. delovni dan v mesecu, vendar ne kasneje kot na 15. koledarski dan v mesecu), in sicer že pri izplačilu plače za mesec maj 2021 v mesecu juniju 2021[1] ter

3. odpravijo naslednji varčevalni ukrepi v zvezi s povračili potnih stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev (spremembe veljajo od 1. 6. 2021):

· Višina regresa za prehrano med delom znaša 4,30 evra in se izplača za dan prisotnosti na delu, če javni uslužbenec dela najmanj s polovičnim delovnim časom dnevno.

· Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu uslužbencu obračuna v obliki kilometrine v višini 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov, vendar v znesku izplačila ne manj kot 30 evrov. Če javni uslužbenec predloži dokazilo o nakupu imenske mesečne vozovnice (javni prevoz), se mu povrnejo stroški v višini cene te vozovnice. Pri ugotavljanju razdalje od kraja bivališča, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, se upošteva najkrajša varna pot. Vstopni pogoj za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela še vedno ostaja razdalja od kraja bivališča do delovnega mesta v razdalji več kot dva kilometra.

·  Dnevnica za službeno potovanje v RS se določi v naslednjem obsegu:

- nad 12 ur v višini 21,39 evra,
- nad 8 do vključno 12 ur v višini 10,68 evra,
- od 6 do vključno 8 ur v višini 5,16 evra.

· Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v službene namene znaša 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer.

· Spremeni se cenzus za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, in sicer osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne sme presegati oziroma ne bi presegala višine 140 odstotkov minimalne plače. Višja višina solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata ostaja nespremenjena.

· Kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, po novem šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

· Višina terenskega dodatka se ne spreminja in znaša dnevno 21 odstotkov dnevnice za službeno potovanje v trajanju nad 12 ur, nominalno pa se bo dodatek povečal zaradi zvišane dnevnice v trajanju nad 12 ur.

· Nagrada dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse se določi v mesečnem znesku, in sicer znaša mesečna nagrada za dijake 86,00 evrov, za študente pa 172,00 evrov.

· Usklajevanje višin zneskov: Znesek regresa za prehrano med delom se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambnih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada RS, zneski nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči pa se uskladijo enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin.
 

Kot prilogo tem obvestilom dodajamo tudi preglednico, v kateri so povzete zgoraj predstavljene spremembe.

Z lepimi pozdravi,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

Priloga:
Preglednica sprememb – odprava še preostalih varčevalnih ukrepov, povračila stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, regres za letni dopust za leto 2021 in zamik izplačilnega dneva

 

[1] Nekateri člani so nas opozorili, da so stroški prestavitve datuma plačil preko trajnih nalogov pri posameznih bankah sorazmerno visoki, zato izpostavljamo, da pri Delavski hranilnici, med lastniki katere je tudi SVIZ, omenjene prestavitve datuma plačil preko trajnih nalogov ne zaračunavajo. 

 

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------


sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
 
Ljubljana, 14. aprila 2021
 
 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
 

Spoštovani sindikalne zaupnice in zaupniki,

s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:
  • SVIZ zavrača testiranje v šolah brez vnaprejšnjega dogovora in znanih pogojev
  • Glavni odbor o spremembah plačnega sistema in referendumu o demografskem skladu
  • Pogajanja o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov in višini regresa za letni dopust
  • SVIZ uspešno zaščitil svojo članico
  • Poziv svetovalnih delavk in delavcev k spremembi normativov
  • Predaja zbranih sredstev za pomoč prizadetim v potresu na Hrvaškem
  • Obračun članarine od izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS
Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani SVIZ v svojih zavodih.


SVIZ zavrača testiranje v šolah brez vnaprejšnjega dogovora in znanih pogojev

Že ob uveljavitvi obveznega testiranja za zaposlene v vzgoji in izobraževanju – zagovarjali in prizadevali smo si sicer za prostovoljno testiranje, ki bi temeljilo na zaupanju v to, da bodo zaposleni ravnali odgovorno – smo v SVIZ opozarjali, da sta sama učinkovitost in smisel testiranja bistveno zmanjšana, če je edini v razredu, ki se testira, učitelj. V skladu s tem menimo, da bi predvideno (samo)testiranje učencev in dijakov pripomoglo k zmanjševanju prenosa okužb, in ga zato podpiramo. Ob tem pa nasprotujemo zamisli, da bi testiranje učencev v zadnji triadi osnovnih šol in dijakov v srednjih šolah izvajali učiteljice in učitelji ali drugi zaposleni. Ti za jemanje brisov niso usposobljeni, zato ne morejo prevzeti odgovornosti za morebitne negativne posledice (tudi varnostno-zdravstvene) pri izvajanju te naloge ali se izpostavljati morebitnim tožbam v zvezi s postopki proti njim. Odvzemanje brisov hkrati tudi ni obveznost, ki bi bila zapisana v sklenjenih pogodbah o zaposlitvi. Enostransko vladno vsiljevanje prevzemanja obveznosti pri prostovoljnem testiranju učencev in dijakov je za SVIZ nesprejemljivo, saj gre za delovno obveznost. Spreminjanje in povečevanje delovnih obveznosti pa bi morala Vlada RS predhodno dogovoriti s sindikatom kot legalnim in legitimnim reprezentativnim zastopnikom zaposlenih.

Ob robu napovedanega (samo)testiranja učencev in dijakov smo iz SVIZ ministrico za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simono Kustec ponovno pozvali še, naj tudi za zaposlene v vzgoji in izobraževanju zagotovi, da bo testiranje zanje prostovoljno, da se bo izvajalo na manj invaziven način in da bodo lahko zaposleni teste izvajali sami doma.


Glavni odbor o spremembah plačnega sistema in referendumu o demografskem skladu

V drugi polovici marca je SVIZ na daljavo izpeljal redno spomladansko sejo svojega najvišjega organa odločanja med dvema kongresoma. Članice in člani Glavnega odbora SVIZ (GO SVIZ) so se opredeljevali do vladnih predlogov ukinitve obstoječega plačnega sistema in v zvezi s tem do predvidenega novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Izmenjali so si tudi stališča o sodelovanju sindikata pri zbiranju podpisov za naknadni zakonodajni referendum o nacionalnem demografskem skladu.

Kar se tiče napovedane prenove plačnega sistema, SVIZ pričakuje, da bodo v pogajanjih o tem socialni partnerji enakopravni, da bodo spoštovani že podpisani dogovori med Vlado RS in sindikati javnega sektorja ter upoštevane mednarodne pogodbe, še zlasti konvencije Mednarodne organizacije dela o kolektivnem dogovarjanju. SVIZ bo ob tem skupaj z drugimi sindikati vztrajal pri pisni zavezi vlade, da bo o vseh temeljnih vprašanjih sprememb plačnega sistema doseženo soglasje med reprezentativnimi sindikati in Vlado RS. Pri konkretnih vprašanjih posegov v zdajšnjo ureditev SVIZ zagovarja odpravljanje anomalij in dograjevanje obstoječega plačnega sistema ter zavrača njegovo ukinitev, kot jo v svojih izhodiščih sicer napoveduje vlada. Za sindikat je bistveno, da plačni sistem temelji na primerljivosti delovnih mest v različnih delih javnega sektorja in da se odpravi sistematično povečevanje razlik med plačami posameznih delov javnega sektorja, ki se krepijo zlasti na račun vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture. Temu pritrjujejo tudi podatki iz Analize kariernega napredovanja javnih uslužbencev iz leta 2019. Predlagana delitev plačnega sistema na dve skupini zaposlenih v javnem sektorju, ki se med seboj razlikujeta po fleksibilnosti oblikovanja plač, je za SVIZ v celoti nesprejemljiva in mora biti iz predloga umaknjena. Sindikat se prav tako ne strinja z zamislijo v vladnem predlogu, da bi lahko delodajalci enostransko in mimo sistema kolektivnih pogodb oblikovali in vrednotili delovna mesta. Tak predlog ni sprejemljiv, saj izključuje pravico delavcev, da se pogajajo o ceni dela, in vodi k nastanku vzporednega plačnega sistema, zato bo SVIZ vztrajal, da ga vlada umakne. Predlog povečanja sredstev za delovno uspešnost sindikat podpira, a pod pogojem, da se za to zagotovijo dodatna sredstva. Zamisel, da bi se dodatna sredstva za delovno uspešnost pridobila z upočasnitvijo napredovanj – da bi se torej vzelo vsem z namenom, da bi se zatem dalo le nekaterim – SVIZ kategorično zavrača. Če Vlada RS v pogajanjih ne bo spoštovala stališč sindikatov in osnovnih zahtev SVIZ ter bi poskušala pri bistvenih vprašanjih plačnega sistema uveljaviti zakon enostransko in brez soglasja sindikatov, bo GO SVIZ opredelil način in aktivnosti, da bi to preprečil.

Vse od začetka letošnjega marca, ko smo sindikati ostro zavrnili predlagane spremembe plačnega sistema, pogajanja že nekaj tednov mirujejo. Na sindikalni strani pričakujemo, da bo Vlada RS opustila predloge, ki smo jih sindikati kategorično zavrnili, in pripravila nove.

Članice in člani GO SVIZ so na seji obravnavali tudi vsebino in način sprejemanja Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Po intenzivni razpravi so soglasno sklenili, da se bo SVIZ skupaj s preostalimi sindikati, združenimi v Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS), in drugimi sindikalnimi centralami vključil v izvedbo postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu. SVIZ namerava še pred koncem šolskega leta organizirati posvete z zaupnicami in zaupniki, ki bodo namenjeni informiranju o poteku pogajanj o plačnem sistemu in sindikalnih aktivnostih za preprečitev nesprejemljivih predlogov vlade, če bi bile te potrebne. Na posvetih se bodo sindikalni zaupniki in zaupnice dogovorili tudi o aktivnostih pri zbiranju podpisov za zakonodajni referendum proti uveljavitvi Zakona o demografskem skladu, če bo ta sprejet, kot je predlagan. V zdajšnji vsebini kot tak namreč odvzema nadzor nad upravljanjem s sredstvi za izplačilo dodatnih pokojnin, kar bo ogrozilo varnost privarčevanih sredstev na pokojninskih računih zaposlenih v javnem sektorju.


Pogajanja o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov in višini regresa za letni dopust

Reprezentativni sindikati javnega sektorja smo v tretjem krogu pogajanj za odpravo varčevalnih ukrepov, povračila stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki je bil izpeljan 1. aprila letos, vladni pogajalski skupini posredovali izhodiščni predlog za regres za letni dopust v višini 1.300 evrov za vse zaposlene v javnem sektorju. Na omenjenih pogajanjih se vlada še ni opredelila do sindikalnega predloga, na kasnejšem krogu pogajanj 12. aprila pa je vztrajala pri višini regresa v znesku minimalne plače (1024,24 evra).

Na pogajanjih smo na sindikalni strani predstavili protipredlog glede odprave varčevalnih ukrepov, ki so bili uveljavljeni z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) leta 2012. Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je SVIZ, je med drugim predlagala, da se regres za prehrano med delom vrne na višino 4,40 evra, da se ponovno uveljavi znižana dnevnica za službeno potovanje v trajanju od 6 do 8 ur v višini 7,45 evra, da se cenzus pri solidarnostni pomoči za člane in članice sindikatov dvigne na 150 odstotkov minimalne plače ter da se stroški prevoza na delo povrnejo v višini 12 odstotkov cene neosvinčenega bencina, vendar ne manj, kot znaša mesečna vozovnica v mestnem oziroma primestnem prometu. Vlada se do našega protipredloga še ni opredelila. Vlada hkrati predlaga, da bi se dan izplačila plač v javnem sektorju (enotno za vse zaposlene) premaknil na 15. dan v mesecu.


SVIZ uspešno zaščitil svojo članico

Pooblaščeni odvetnik našega sindikata Dino Bauk je po prejemu sodbe mariborskega Delovnega sodišča v zadevi odpovedi delovnega razmerja članici SVIZ Cvetki Hojnik (Srednja šola za oblikovanje Maribor) zanjo na Višje delovno in socialno sodišče vložil pritožbo zoper sodbo. Višje sodišče je v bistvenem delu ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, ugotovilo nezakonitost odpovedi in jo razveljavilo. V tem delu je sodba pravnomočna in nalaga šoli, da mora Cvetko Hojnik v roku osmih dni pozvati nazaj na delo. V delu, ki se nanaša na povračilo plač od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delovno mesto, je Višje sodišče zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, da o tem delu zahtevka odloči v skladu z ugotovljeno nezakonitostjo odpovedi. Odškodnine za domnevno šikaniranje tudi višje sodišče ni priznalo.

Omenjena sodba višjega sodišča je zelo pomembna tudi širše, ker jasno ugotavlja in potrjuje stališče SVIZ, da učitelj s poučevanjem na dveh šolah v javni mreži ne more storiti dejanja konkurenčne prepovedi. Dve šoli, vključeni v javno mrežo, si »med seboj ne moreta konkurirati, saj je njuna dejavnost v javnem interesu in ni in ne more biti tržno naravnana«.

Spomnimo še, da je maja lani v delovnem sporu, ki ga je za zaščito svojega odpuščenega sindikalnega zaupnika prek odvetnika Dina Bauka vodil SVIZ, Delovno sodišče v Mariboru odločilo, da je bila odpoved delovnega razmerja učitelju in sindikalnemu zaupniku na Srednji šoli za oblikovanje Maribor (SŠOM) nezakonita. Po opravljenem dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je ravnateljica Nadja Jager Popović sindikalnemu zaupniku Dejanu Paski očitala, da naj bi zlorabljal sestanke sindikata in svoje sodelavce nagovarjal, naj s svojim ravnanjem škodijo ravnateljici oziroma ji otežijo vodenje šole, neutemeljena in torej nezakonita.


Poziv svetovalnih delavk in delavcev k spremembi normativov

Po poprejšnji soglasni potrditvi Glavnega odbora SVIZ in ob široki podpori področnih strokovnih organizacij sta Sekcija svetovalnih delavk in delavcev SVIZ ter Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije na ministrico za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simono Kustec naslovila zahteve po takojšnjih spremembah v svetovalni službi v vzgoji in izobraževanju, ki že vsebujejo tudi predloge za spremembe pravilnikov na področju normativov za svetovalno delo. Dejstvo je, da svetovalno delo nikoli ni (bilo) rožnato z vidika problematike, s katero se svetovalni delavke in delavci vsakodnevno srečujejo, zagotovo pa ni bilo še nikoli v takšnem položaju, kot je v teh časih, zato terja takojšnje ukrepanje in spremembe.

Svetovalni delavke in delavci ministrico pozivajo k nujnim spremembam na področju izjemno kompleksnega in raznolikega dela šolske svetovalne službe. Svetovalno delo v vrtcih in šolah namreč predstavlja edinstveni sistem znotraj vzgoje in izobraževanja, s katerim se Slovenija večkrat pohvali v tujini, žal pa nikoli niso bili izpolnjeni pogoji, da bi tako kakovosten sistem v popolnosti zaživel tudi v praksi. Normativi so bili namreč, kot opozarjajo zaposleni v šolskih svetovalnih službah, že ob prelomu tisočletja daleč od tistih, ki so priporočeni v omenjenih programskih smernicah, in se od takrat skorajda niso spremenili. Predstavnice sekcije opozarjajo, da je treba svetovalno službo okrepiti, da bi lahko nudila bolj kakovostno preventivno podporo – tako neposredno otrokom, učencem in dijakom (individualno, skupinsko delo) kot tudi posredno prek podpore njihovim učiteljem in vzgojiteljem (soizvajanje vsebin, razbremenilni pogovori ipd.). Sistematično preventivno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter domovih in zavodih predstavlja po njihovem mnenju tudi edini način, kako preprečiti popoln zlom sistema zdravstvene pomoči na področju duševnega zdravja. SVIZ se v celoti strinja, da nosi institut svetovalne službe v slovenskem šolstvu izjemen potencial, a se v aktualnih pogojih ne more realizirati, zato svetovalne delavke in delavce odločno podpira v zahtevah po ureditvi njihovega položaja.


Predaja zbranih sredstev za pomoč prizadetim v potresu na Hrvaškem

Ob simbolični predaji čekov članicam in članom Sindikata hrvatskih učitelja (SHU), ki jim je potres v zadnjih dneh minulega leta uničil ali močno poškodoval njihova domovanja, se je 19. marca 2021 še z dogodkom za javnost in medije sklenila uspešna humanitarna akcija, v kateri je sodeloval tudi SVIZ. Ponosni smo, da nam je uspelo za hrvaške kolegice in kolege ob izjemnem odzivu našega članstva zbrati skupno kar 42.720 evrov. Sredstva so bila s posredovanjem hrvaškega učiteljskega sindikata že nakazana na račune njihovih članic in članov, ki so v potresu utrpeli škodo. Odvisno od stopnje poškodovanosti njihovih bivališč je posebna komisija pri SHU razdelila denar, ki smo ga zbrali v SVIZ, med 38 svojih članic in članov. Od teh jih je na podlagi merila skupnega števila vseh prejetih vlog in obsega poškodovanosti stavb devetnajst, katerih nepremičnine so bile označene kot uničene oziroma neuporabne (rdeča nalepka), prejelo po 11.300 kun pomoči (približno 1.500 evrov); dvanajst, katerih nepremičnine so začasno neuporabne, a jih je še mogoče sanirati (oranžna nalepka), po 7.500 kun (1.000 evrov) in sedem, katerih bivališča so uporabna ob upoštevanju priporočil (zelena nalepka), po 2.500 kun (330 evrov). Na humanitarnem računu SHU za pomoč po potresu se je sicer zbralo skupno 1.313.900 kun ali približno 175.000 evrov. Pod vodstvom predsednice SHU Sanje Šprem je bil 19. marca 2021 pred Osnovno šolo Dragutina Tadijanovića v Petrinji izpeljan zaključek akcije #SHUsolidarnopotres. Ob znanih epidemioloških razmerah in omejitvenih ukrepih je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj zbrane na dogodku nagovoril preko videoposnetka, skupaj s predsednico SHU pa sta se oba še enkrat iskreno zahvalila območnim odborom SVIZ-a, sindikatom zavodov, članicam in članom sindikata ter vsem posameznikom, ki ste pokazali, da se medčloveška solidarnost ne ozira na meje ali druge ovire.


Obračun članarine od izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS

Sindikalne zaupnice in zaupnike vas vljudno prosimo, da pri računovodjih v svojih zavodih preverite ustreznost obračuna članarine za SVIZ v primeru, ko so bila sredstva na podlagi dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu z 39. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) izplačana naknadno v obliki poračuna (ločeno na drug datum, kot je sicer izplačana plača). Če je pri obračunu morda prišlo do težav ali bi glede tega potrebovali dodatna pojasnila, nam to lahko sporočite na e-naslov info@sviz.si ali nas pokličete na 01 244 09 00.



Z lepimi pozdravi,
 
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------

 
 
sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
 
Ljubljana, 1. marca 2021
 
 
POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ
 
 
 
! pomembno – DODATEK ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH V ČASU EPIDEMIJE OB ODPIRANJU IN ŠIRJENJU DELOVANJA ZAVODOV
 
 

Spoštovani,

s tem dopisom vas želimo ponovno opozoriti na pomembno aktualno temo o upravičenosti do dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu z 39. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor in urejanju izplačila tega dodatka.

Ob tem poudarjamo, da je pri uveljavljanju upravičenosti do omenjenega dodatka bistvena tudi ustrezna aktivnost sindikata zavoda in sindikalnega zaupnika oziroma zaupnice, zato izpostavljamo naslednje:
  • - Pravica do dodatka se določi s sklepom vsakega posameznega delodajalca posebej (ravnatelja, ravnateljice; direktorja, direktorice).
  • - Delodajalec mora pred sprejetjem sklepa zahtevati mnenje sindikata zavoda.
  • - Sredstva, potrebna za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, se zavodom posredujejo neposredno s strani države (npr. v primeru srednjih šol ali drugih javnih zavodov, kjer je ustanoviteljica država) oziroma ponekod s strani države s posredovanjem preko občin (npr. v primeru osnovnih šol, vrtcev ali drugih javnih zavodov, kjer je ustanoviteljica občina); praviloma z zamikom.
  • - Delodajalec je sprejete sklepe dolžan posredovati sindikatu na njegovo zahtevo.
  • V SVIZ ugotavljamo, da sklepi za upravičenost do dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki jih mora pripraviti delodajalec, povsod še niso bili sprejeti, ponekod pa sindikalni zaupnice in zaupniki z njimi niso seznanjeni ali pa jim jih delodajalci niso predhodno posredovali v mnenje. Če navedeno morda velja tudi za vaš zavod, vam svetujemo, da čim prej izvedete potrebne aktivnosti in tako pripomorete, da bo omenjena pravica za članice in člane v vašem zavodu urejena čim bolj ugodno. V primeru določitve dodatka za delo v rizičnih razmerah v času epidemije namreč sindikalni zaupnice in zaupniki prevzemate zelo pomembno funkcijo pogajalca z delodajalcem v imenu zaposlenih.
O predstavljeni opredelitvi pravice do dodatka za delo v rizičnih razmerah ter nalogah sindikata zavoda in delodajalca pri tem smo vas podrobno že seznanili v posebnih obvestilih z dne 10. 11. 2020, k le-tem pa smo takrat predložili tudi vzorec sklepa o dodatku.
Če je delodajalec v vašem zavodu sklep (ali več sklepov) o upravičenosti do omenjenega dodatka že sprejel, a vam dokumenta ni predhodno posredoval v mnenje, ga opozorite, da je to dolžan storiti. Če s samim sklepom oziroma sklepi niste niti seznanjeni, imate pravico, da vam delodajalec le-te posreduje (16. člen Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS, KPND). V skladu s predpisi gre tudi za dokument javnega značaja.
Na tem mestu vas, cenjeni sindikalni zaupnice in zaupniki, zgolj še seznanjamo, da se bomo v povezavi z urejanjem oziroma upravičenostjo do dodatka za delov v rizičnih razmerah v vaših zavodih na vas v nadaljevanju meseca obrnili s kratkim vprašalnikom. Za vašo takratno pomoč pri pridobivanju pomembnih podatkov se vam tudi že vnaprej zahvaljujemo.
Z lepimi pozdravi,
 
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
 

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki,

s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih in temah, ki trenutno usmerjajo dejavnost sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:
  • - Vlada namerava radikalno poseči v plačni sistem javnih uslužbencev
  • - Zakon o demografskem skladu – poseg v sredstva vseh nas, ogrožena varnost dodatnih pokojnin vseh javnih uslužbenk in uslužbencev
  • - Na posvetih s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki o najbolj aktualnih in pomembnih temah
  • - Predsednika vlade pozvali k pripravi skupnih meril za vrednotenje dela v rizičnih razmerah
  • - Zbrali skoraj 43.000 evrov za pomoč prizadetim v potresu na Hrvaškem
Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino posredovali tudi članicam in članom SVIZ v svojih zavodih.


Vlada namerava radikalno poseči v plačni sistem javnih uslužbencev

Vladna pogajalska skupina, ki jo vodi minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je sredi februarja reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predstavila spremembe plačnega sistema, ki pa so bistveno več kot to. V izhodiščih je vlada zapisala, da so njena prizadevanja »usmerjena v ukinitev enotnega plačnega sistema ter določitev zgolj temeljev plačnega sistema javnega sektorja.« Vlada namerava ukiniti skupni plačni sistem in ga nadomestiti z dvema, ki bi se med seboj razlikovala po načinu oblikovanja plač. V prvi skupini bi veljala strožja pravila, ki bi se urejala centralno, v drugi skupini pa bi se plače urejale svobodneje, bolj fleksibilno, lahko tudi na ravni posameznega delodajalca (zavoda). Šokantno je, da so v vladnem predlogu osnovne, srednje in »druge strokovne šole« potisnjene v prvo skupino, skupaj še z državno upravo, policijo in vojsko, medtem ko so visoko šolstvo, znanost in raziskovanje, kultura skupaj z zdravstvom in socialo uvrščeni v drugo skupino, ki naj bi predstavljala t. i. storitveni del javnega sektorja. Tega, kje so vrtci ter šole in zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, iz vladnega predloga zaenkrat ni mogoče razbrati. Na vladni strani prav tako nihče ni znal pojasniti, zakaj osnovne in srednje šole niso »storitev«, medtem ko visoke šole, kultura in raziskovanje so, enako tudi niso znali razložiti, kako predstavniki oblasti in predlagatelji sprememb »storitev« sploh razumejo. Izraz, ki za delitev javnega sektorja nima nikakršne podlage v zakonodaji, je konec minulega leta sicer prvi uporabil predsednik vlade, vladni predlog pa njegovi domislici očitno sledi – kot rečeno, ne da bi za to delitev obstajala kakršnakoli razumna ali vsaj logična utemeljitev. Do te »čira čara delitve«, kot je pogosto označen predstavljeni iracionalni predlog vlade, se bo sindikat opredelil na izredni seji Glavnega odbora SVIZ, ki bo sklicana v kratkem.

V vladnih izhodiščih sta poleg navedenega dodatno tudi še vsaj dva nemogoča predloga. Prvi, ki smo ga sindikati zavrnili že leta 2019, predvideva upočasnitev napredovanj, tako da bi zaposleni lahko šele po 40 letih dela napredoval za največ 10 plačnih razredov. Sredstva, ki bi bila pri tem privarčevana, bi se usmerilo v zvišanje deleža mase za delovno uspešnost, ki bi lahko pri posamezniku plačo zvišala tudi za 30 odstotkov. Skratka, prek upočasnjenega napredovanja bi vsem nekaj vzeli, da bi lahko dali več le nekaterim najbolj uspešnim. SVIZ že leta 2019 ni nasprotoval – in tudi zdaj ne nasprotuje – povečanju mase za delovno uspešnost, a izključno pod pogojem, da se zanjo zagotovi dodatna finančna sredstva. Kategorično pa zavračamo vladno namero, da sredstva za ta namen vzame pri napredovanju zaposlenih! Drugi predlog je za sindikate enako nesprejemljiv, saj vlada napoveduje, da bi lahko delodajalci (direktorji, ravnatelji) mimo kolektivnih pogodb sistematizirali delovna mesta in jih tudi sami uvrstili v plačne razrede. Določanje plač mimo kolektivnih pogodb, po enostranski volji delodajalca, je bilo za sindikalne pogajalce na vladni predstavitvi povsem nesprejemljivo in ne gre dvomiti, da bo Glavni odbor SVIZ tudi to vladno idejo zavrnil.

Če bo Vlada RS po svojih napovedih na podlagi opisanih izhodišč, ki jih sindikati zavračamo, pripravila tak zakon, ki naših stališč ne bo upošteval, se resnemu konfliktu z zaposlenimi v javnem sektorju ne bo mogla izogniti. Na zniževanje priborjenih pravic zaposlenih ter razvrednotenje in jemanje ustavnih pristojnosti reprezentativnim sindikatom pri pogajanjih za plače namreč preprosto ni mogoče pristati.


Zakon o demografskem skladu – poseg v sredstva vseh nas, ogrožena varnost dodatnih pokojnin vseh javnih uslužbenk in uslužbencev

V Državnem zboru RS je tik pred sprejetjem Zakon o nacionalnem demografskem skladu, s katerim si politika prisvaja večinski nadzor nad zadnjim delom našega skupnega premoženja, z zakonom pa bo ogrožena tudi varnost dodatnih pokojnin 172.000 javnih uslužbencev in uslužbenk. Te pokojnine sicer niso last države, temveč vsakega posameznega javnega uslužbenca in uslužbenke. Za SVIZ je povsem nesprejemljivo, da zaposleni z omenjenim zakonom izgubljamo vsak nadzor nad upravljanjem 900 milijonov evrov v zaprtem vzajemnem pokojninskem skladu javnih uslužbencev in nad poslovnimi odločitvami Modre zavarovalnice. Velik del sredstev na individualnih pokojninskih računih je v lasti zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi, zato bomo v sindikatu storili vse, kar je v naši moči, da bomo preprečili tveganja, ki bi jih prinesla uveljavitev zakona. Temeljni namen zakona bi moral biti zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne, kar je v interesu vseh državljank in državljanov, a je očitno, da se ga izkorišča v političnem boju za obvladovanje zadnjega preostanka našega skupnega državnega premoženja, ko zakon daje nadzor nad 8,6 milijardami evrov v roke izvršni oblasti in vladajočim političnim strankam. Kako varno je premoženje, ko o njem odloča izključno politika, še predobro vemo iz preteklih izkušenj! Kot da bi lisici zaupali čuvanje kurnika.

Zakon dopušča tudi odprodajo, privatizacijo preostalega dela skupnega premoženja, čemur smo nasprotovali že v preteklosti in smo proti takšni možnosti še vedno. Zakon je bistveno usodnejši za zaposlene kot za aktualne upokojence, saj se bo problem primanjkljaja v pokojninski blagajni zaostril čez 10 do 20 let, ko bomo med upokojene prešli zdajšnji zaposleni. A kljub očitnemu interesu zaposlenih, da bi pri oblikovanju zakona sodelovali, nas je vlada povsem prezrla in grobo prekršila podpisano obveznost, da se morajo zakoni, ki vplivajo na položaj zaposlenih, predhodno obravnavati in usklajevati na Ekonomsko-socialnem svetu. Vlada je zakon vložila v Državni zbor brez javne razprave in mimo socialnega dialoga ter tako jasno sporočila, da ji ni mar za interese zaposlenih in da namerava v parlamentu z večino uveljaviti odločitve, ki so za delavke in delavce dolgoročno škodljive. Omenjeno še zlasti velja za javne uslužbenke in uslužbence, ki imamo v Krovnem pokojninskem skladu javnih uslužbencev v upravljanju Modre zavarovalnice dogovorjeno dodatno pokojninsko zavarovanje. Doslej smo imeli zavarovanci v nadzornem svetu zavarovalnice polovico članov. To je Vladi RS, ki je imenovala drugo polovico članov, onemogočalo, da bi lahko sprejemala enostranske odločitve, ki bi bile v nasprotju z interesom javnih uslužbencev, da so naša sredstva varno naložena in prinašajo stabilne donose. Imeli smo vpogled v vse poslovne odločitve zavarovalnice in lahko smo vplivali na ključne strateške usmeritve zavarovalnice. Javni uslužbenci imamo najnižjo provizijo za upravljanje naših sredstev v državi, stabilno donosnost in natančen nadzor nad sredstvi, ki je bil učinkovit, saj v dobrem desetletju upravljanja ni bilo niti enega dogodka, pri katerem bi bilo mogoče sklepati na sum oškodovanja našega premoženja.



Zaposleni – tako iz javnega kot zasebnega sektorja – bi bili skladno z novim zakonom povsem izključeni iz nadzora upravljanja nacionalnega demografskega sklada, ki bo upravljal z zadnjim pomembnim delom skupnega državnega premoženja. To predvideni slovenski demografski sklad loči od primerljivih v drugih evropskih državah, zlasti tistih z demokratično tradicijo. Javni uslužbenke in uslužbenci zgubljamo nadzor tudi nad upravljanjem s sredstvi naših dodatnih pokojnin, ki smo jih do zdaj uspešno obranili pred mešetarjenjem politike. Zakon znižuje standarde za članstvo v organih sklada, a bo sklad imel odločilno besedo pri kadrovanju v družbah, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Zakon omogoča sprotno izčrpanje sklada tudi za slabo opredeljeno družinsko politiko, kar bodo aktualne vlade in vladajoča politika zagotovo izkoriščale za uresničevanje svojih partikularnih interesov. V sindikatih prevladuje skrajna zaskrbljenost, zato smo se sindikalne centrale – med njimi tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki ji pripada SVIZ – začele pripravljati na naknadni zakonodajni referendum, s katerim je mogoče preprečiti uveljavitev zakona. SVIZ bo v začetku marca na izredni seji svojega Glavnega odbora odločal o sodelovanju pri zbiranju podpisov za razglasitev referenduma in o sodelovanju v predreferendumski kampanji.


Na posvetih s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki o najbolj aktualnih in pomembnih temah

V tajništvu Glavnega odbora sindikata smo februarja pripravili spletna srečanja s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki iz vzgoje, izobraževanja in kulture, da bi si izmenjali informacije in stališča o bistvenih aktualnih vprašanjih, ki so pospremila ponovno odpiranje šol, razširitev delovanja vrtcev in vzpostavitev nekaterih delov dejavnosti v kulturi. Najprej so se 4. 2. 2021 sešli sindikalni zaupnice in zaupniki iz srednjih šol, višjih šol in dijaških domov, 10. in 11. 2. 2021 v dveh skupinah predstavnice in predstavniki sindikata v osnovnih šolah in glasbenih šolah ter zavodih za izobraževanje odraslih, 12. 2. 2021 pa še zaposleni v predšolski vzgoji. V tednu, ki je sledil, smo 18. in 19. 2. 2021 izpeljali še srečanje sindikalnih zaupnic in zaupnikov SVIZ iz osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter iz kulture.

Udeleženke in udeleženci omenjenih srečanj so v razpravi namenili največ časa vprašanjem zagotavljanja varnosti in zdravja na delovnem mestu v času epidemije, dejanski (z)možnosti upoštevanja priporočil, nadomeščanju odsotnega kadra, pobudam in sindikalnim aktivnostim za uveljavitev stališč in interesov SVIZ, stališčem do dela ministrstva za izobraževanje in ministrstva za kulturo ter obeh resornih ministrov. Sindikalni zaupnice in zaupniki so si izmenjali tudi informacije o t. i. hitrem testiranju, ob tem pa predvsem izpostavili dileme glede prostovoljnosti oziroma obveznosti le-tega, same organizacije in izvedbe testiranja, zanesljivosti uporabljenih testov itd. V sklepnem delu vseh posameznih srečanj so se dotaknili tudi vprašanja o uveljavljanju izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu z 39. členom Kolektivne pogodbe o javnem sektorju (KPJS) v vrtcih in dodatno po vnovičnem odprtju šol. V luči priprav na izvedbo spletnih srečanj smo med zaupnicami in zaupniki izvedli tudi anketo o temah, ki smo jih pozneje obravnavali na posvetih. Ugotovitve iz vprašalnika so objavljene na naši spletni strani www.sviz.si, in sicer med obvestili vsake posamezne sindikalne konference.


Predsednika vlade pozvali k pripravi skupnih meril za vrednotenje dela v rizičnih razmerah

Iz SVIZ smo na predsednika Vlade RS 17. februarja 2021 naslovili poziv k pripravi skupnih meril za vrednotenje dela v rizičnih razmerah v vrtcih in šolah, ki bi jih zatem posredovali delodajalcem v vzgoji in izobraževanju kot priporočila. Izkušnje glede vrednotenja dela v rizičnih razmerah za zaposlene v zdravstvu, sociali, vrtcih, policiji in drugih dejavnostih namreč kažejo na nerazumno velike razlike v izplačilu dodatka pri posameznih delodajalcih za povsem primerljive naloge, ki jih zaposleni opravijo v primerljivem času. V SVIZ predvidevamo, da se bodo te težko pojasnljive in neopravičljivo velike razlike z razširitvijo dela v vrtcih in obnovitvijo dela v šolah le ponovile in poglobile, to pa bo nedvomno stopnjevalo nezadovoljstvo zaposlenih in povečevalo možnost konflikta med zaposlenimi in delodajalcem (ravnateljem, ravnateljico). Čeprav se z razlago 11. točke 39. člena KPJS, ki je bila sprejeta s preglasovanjem in proti volji sindikalne strani, SVIZ ne strinja, pa smo vseeno prepričani, da bi skupna priporočila Vlade RS in reprezentativnih sindikatov s področja vzgoje in izobraževanja delodajalcem zmanjšala neopravičljivo velike razlike v izplačilu dodatkov za primerljiva dela v nevarnih pogojih.

Čeprav takšna, med vlado in sindikati usklajena, priporočila za delodajalce vseeno ne bi bila zavezujoča, smo v SVIZ navkljub temu prepričani, da bi pripomogla k izrazitemu zmanjšanju razlik med izplačili v posameznih javnih zavodih za povsem primerljiv čas trajanja in primerljive naloge, ki jih javni uslužbenci opravijo v nevarnih razmerah. Predlog o pripravi takšnega dogovora smo iz SVIZ sicer že decembra lani posredovali ministrstvu za izobraževanje, a nismo od takrat prejeli nobenega odziva. Zaskrbljujoče je, da so naš omenjeni poziv predsedniku vlade iz njegovega kabineta zdaj posredovali v reševanje prav MIZŠ …



Zbrali skoraj 43.000 evrov za pomoč prizadetim v potresu na Hrvaškem

Ob rušilnem potresu, ki je tik pred iztekom minulega koledarskega leta prizadel Hrvaško, so se prebivalci Petrinje, Siska, Gline in nekaterih okoliških krajev znašli v veliki stiski. Silovita naravna nesreča je nekaterim žal vzela najbližje, številni so bili poškodovani, večina na omenjenem področju pa je izgubila tako rekoč vse, kar jim je prej v dolgih letih uspelo ustvariti. Da bi prizadetim v naravni nesreči vsaj nekoliko olajšali težave, smo se odločili akcijo zbiranja sredstev za prizadete organizirati tudi v SVIZ. Glavni odbor sindikata je to odločitev soglasno potrdil, obenem pa smo takrat za pomoč našim sosedom iz svojega solidarnostnega sklada že namenili 10.000 evrov; do konca dobrodelne akcije pa se je transakcijskem računu sindikata nato zbralo skupno kar 42.720 evrov. Denar smo z nakazilom na posebni račun, ki je bil odprt za namen zbiranja pomoči za članice in člane Sindikata hrvatskih učitelja (SHU), 22. februarja 2021 predali v varne roke naših hrvaških kolegov. V SVIZ smo že ves čas v stiku s predsednico SHU Sanjo Šprem in njenimi sodelavci, ki bodo sredstva skrbno razdelili in torej poskrbeli, da bo denar prišel do konkretnih posameznic in posameznikov, ki pomoč najbolj potrebujejo, ter hkrati da bo porabljen izključno za odpravo posledic uničujočega potresa. Ko bo predaja sredstev izvršena, vas bomo o tem prav tako seznanili. V nekaterih kolektivih so se zaposleni organizirali tudi sami in izpeljali zbiralne akcije za hrvaške poklicne kolege. Tako so v Glasbeni šoli Brežice posebej za pomoč hrvaškim kolegicam in kolegom v Glasbeni šoli Sisak zbrali skoraj 900 evrov ter jih že nakazali na njihov račun.

V Tajništvu GO SVIZ smo zadovoljni, da smo dobrodelno akcijo »SVIZ za prizadete v potresu na Hrvaškem« nadvse uspešno sklenili, in hkrati hvaležni vsem, ki ste s prispevki priskočili na pomoč posameznikom v stiski ter tako potrdili, da je solidarnost globoko vtkana v delovanje našega sindikata.



Z lepimi pozdravi,
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom


Ljubljana, 9. februarja 2021

 


POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

 

 

VARSTVO POSEBEJ OGROŽENIH ZAPOSLENIH V ČASU EPIDEMIJE
Ob ponovnem odpiranju šol in razširitvi delovanja vrtcev vas, spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, opozarjamo na posebno skrb, ki mora biti ob tem namenjena zdravju in varstvu pri delu najbolj ranljivih kategorij delavk in delavcev. Delodajalci so dolžni preveriti vse ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu zaposlenih, še zlasti za tiste, katerih zdravstveno stanje je stroka opredelila kot rizično (posebej ogroženi delavci)! V zvezi s tem smo v SVIZ že maja lani podali podrobnejše obvestilo, v katerem smo navedli pravne podlage o obveznostih delodajalca (povezava), in objavili odgovor ministrstva za delo (povezava). Tudi ob tokratnem vračanju na delo v vrtce in šole zaznavamo, da nekateri delodajalci ne izvajajo vseh potrebnih postopkov, povezanih z varstvom in zdravjem pri delu.
Dodatno pozornost pri skrbi za varnost in zdravje pri delu je treba nameniti nekaterim skupinam zaposlenih (nosečim delavkam in starejšim zaposlenim ter zaposlenim z zmanjšano delovno zmožnostjo), v času trenutne epidemije pa zlasti posebej ogroženim delavkam in delavcem (povezava na ugotovitve razširjenega strokovnega kolegija za medicino dela, prometa in športa).

Ko gre za posebej ogrožene delavce, je delodajalec dolžan zagotavljati dodatne ukrepe za njihovo varstvo in zdravje pri opravljanju dela v zavodu. Prav tako je dolžan rizičnega delavca napotiti na zdravstveni pregled pri izvajalcu medicine dela.[1] Slednji bi moral po individualni presoji zdravstvenega stanja delavca ter ob upoštevanju narave dela delavca oceniti, ali so ukrepi delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu za konkretnega delavca zadostni. V nasprotnem primeru mora priporočiti sprejetje dodatnih ukrepov, da bo delavec kljub svoji ogroženosti delo lahko opravljal varno, ali pa oceniti, da je treba delavca z dela umakniti. Ena od možnosti je tudi delo na domu (upoštevaje naravo dela).

Menimo, da bi morali delodajalci glede na jasna opozorila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in ministrstev čim prej oziroma še pred nadaljnjim odprtjem vrtcev in šol delavce pozvati, naj jim sporočijo, ali glede na svoje zdravstveno stanje spadajo v eno izmed opredeljenih rizičnih skupin, in jim čim prej omogočiti zdravstveni pregled pri medicini dela. Stroške pregleda pri medicini dela pa v skladu s predpisi brez dvoma nosi delodajalec.

Četudi je delodajalec zapisano že izvedel maja 2020, ocenjujemo, da je treba ta postopek oziroma preglede ponoviti, saj je namreč od takrat minilo precej časa, trenutno stanje epidemije pa je drugačno. Prav tako se je lahko pomembno spremenilo tudi zdravstveno stanje delavcev. Pregledati bo treba tudi že sprejete dodatne ukrepe za zaščito posebej ogroženih delavcev, ki so bili sprejeti v prvem valu, ter jih prilagoditi novi epidemiološki situaciji in zdajšnjim ukrepom, kot jih priporoča NIJZ ob ponovnem odpiranju šol in razširitvi dela vrtcev.

Če delodajalec zgoraj navedenega morda ne bi izvedel, predlagamo, da delavec s tem, da je rizičen (ni pa dolžan navajati zdravstvenega stanja), čim prej seznani delodajalca in zaupnika za varstvo in zdravje pri delu. Če se delodajalec ne bi ustrezno odzval, lahko zaposleni o tem obvesti tudi sindikalnega zaupnika in ga prosi, naj posreduje pri delodajalcu.

Naj spomnimo, da je ravnatelje o rizičnih delavcih obveščalo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) s svojo okrožnico 29. 5. 2020 (povezava). Vsebina II. točke iz okrožnice je še vedno aktualna, saj imamo ponovno stanje razglašene epidemije, dodatno pa je epidemiološka slika še veliko slabša kot v prvem valu. Za delavca sta iz okrožnice pomembna predvsem naslednja poudarka:
  • stroške pregleda pri medicini dela nosi delodajalec,
  • delavec, ki bo umaknjen iz delovnega procesa, hkrati pa zanj ni mogoče organizirati dela od doma, bo napoten na čakanje na delo doma s pravico do 100-odstotnega nadomestila njegove plače.


Če bi delodajalec kljub navedenemu zaposlenega silil opravljati delo v rizičnih razmerah, članicam in članom svetujemo, naj se za dodatna pojasnila in pomoč čim prej obrnejo na sindikalnega zaupnika oziroma sindikalnega pravnika. V skrajnem primeru, če delodajalci ne bi ravnali ustrezno in bi rizične skupine delavcev ogrožali oziroma prepuščali samim sebi, bo treba to predvidoma prijaviti Inšpektoratu RS za delo (IRSD).


S spoštovanjem,
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

[1] Delodajalec pa je tudi tisti, ki mora zagotoviti, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu izvaja izvajalec medicine dela (33. člen) in v tem okviru tudi zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu (36. člen), delavec pa pravico do zdravstvenih pregledov (na te se mora delavec odzvati in jih opraviti), ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu (54. člen).
 
 

--------------------------------------------------------------------------------------------------

 

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 27. januarja 2021

 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ




Poziv delodajalca na testiranje in delovni čas

Če vas je delodajalec v minulih dneh napotil na testiranje, vam je moral ob tem podati ustrezno navodilo o napotitvi na testiranje ter kraj in uro le-tega. Upoštevaje, da ste testiranje opravili – ali ga še boste – v skladu z navodili in napotitvijo delodajalca, velja, da ste s tem na razpolago delodajalcu in da opravljate svoje delovne obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Na to opozarja tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) v svoji okrožnici z dne 22. januarja 2021, ko navaja, da je treba morebitno odklanjanje testiranja šteti za kršitev delovne obveznosti delavca. Vse, kar je torej delavcu naloženo z navodili delodajalca in predstavlja izpolnjevanje nalog iz delovnega razmerja, je treba šteti v njegov delovni čas (142. člen ZDR-1). Če je testiranje šteto kot delovna obveznost, se čas testiranja všteva v delovni čas delavca pri delodajalcu. Opozarjamo, da se v delovni čas všteva tudi čas prevoza, ki ga delavec porabi, da pride od doma do kraja testiranja in se nato vrne domov ter prav tako ves čas čakanja na testiranje.


Če se bo testiranje izvajalo ob ponedeljkih tudi v popoldanskem času ali v nedeljo, torej zunaj redno določenega dnevnega delovnega časa delavca, mora delodajalec spremembo le-tega sporočiti pisno in vsaj en dan vnaprej (četrti odstavek 148. člena ZDR-1).

Če delovni čas delavca, ki je potreben za testiranje, ni bil ustrezno prerazporejen ali ne sovpada z redno razporeditvijo delovnega časa delavca, delavec pa je zaradi testiranja v delovnem tednu opravil več ur, kot je njegov siceršnji tedenski delovni čas, predstavlja presežek ur nadure. Delodajalec bi moral le-te odrediti, vsekakor pa dejansko nastale nadure obračunati in izplačati.

Drugače je, če ima delavec delovni čas razporejen neenakomerno oziroma če delodajalec njegov delovni čas ustrezno začasno prerazporedi (pisno in vnaprej). V tem primeru se morajo ure, ki jih delavec porabi za izvedbo testiranja, izravnati v določenem referenčnem obdobju (v največ šestih mesecih oziroma pri učiteljih v tekočem šolskem letu). Če se to ne zgodi, se t. i. presežne ure ob koncu posameznega referenčnega obdobja štejejo kot nadure in jih je delodajalec dolžan izplačati kot delo preko polnega delovnega časa.

Če bi se testiranje izvajalo na nedeljo, je treba upoštevati, da delavec opravlja delovno obveznost v času, ki je zanj manj ugoden, za kar skladno s 44. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) pripada dodatek za delo na nedeljo (tj. 90 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca za vsako uro dela na nedeljo). V teh primerih predstavlja nedelja prvi delovni dan v delovnem tednu. Ob neprekinjenem opravljanju dela še nadaljnjih pet dni, predstavlja petek šesti zaporedni delovni dan v tednu in delavcu v teh primerih pripada dodatek po 42. členu KPJS (tj. 10 % za vsako uro dela na šesti dan). Če bi bil delavec napoten na testiranje v popoldanskem času, vsaj dve uri po koncu njegovega dnevnega delovnega časa, je treba šteti, da je delodajalec delovni čas delavca (na konkretni dan) določil kot deljeni delovni čas, delavcu pa za vse opravljene ure dela na takšen dan pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času (41. KPJS).

Upoštevaje zapisano je torej dolžnost delodajalca delovni čas obvezno evidentirati in ga ustrezno ovrednotiti.
 

Prevoz na testiranje

Če vas na testiranje napoti delodajalec, a se le-to ne izvaja na lokaciji, ki je v vaši pogodbi o zaposlitvi določena kot kraj opravljanja dela, vam mora delodajalec za pot na drugo lokacijo (t. i. službeno pot) v skladu z 8. in 10. členom Aneksa h KPND, št. 40 omogočiti uporabo službenega vozila ali vam povrniti stroške javnega prevoza ali pa se dogovorite za uporabo lastnega motornega vozila v službene namene in vam bo nato povrnjenih 18 % cene neosvinčenega motornega bencina (95-oktanskega) za prevoženi kilometer.[1]


Višja sila zaradi obveznosti varstva

Opomniti želimo, da je bila v interventnih zakonih določena pravna podlaga za odsotnosti z dela, ko delavec[2] dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno-varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu.

Zaposleni, ki negujejo in varujejo otroka v 4. in 5. razredu osnovne šole in zanj ne morejo drugače zagotoviti varstva, lahko še vedno uveljavljajo višjo silo zaradi obveznosti varstva in so tako upravičeno odsotni z dela (https://www.sviz.si/varstvo-otrok-zaradi-visje-sile/).


Vrednotenje dela v rizičnih razmerah ob ponovnem vračanju v šole in vrtce

Opozarjamo, da delodajalca, če ta še ni izdal potrebnih sklepov za upravičenost do dodatka za delo v rizičnih razmerah ali pa le-ti ne zajemajo vseh zaposlenih, ki bodo opravljali delo v zavodu, ali ne zajemajo vseh nevarnih del (npr. neposredno delo z otroki v šoli), pozovete, naj te sklepe sprejme oziroma jih prilagodi ter poda ustrezne zahtevke občini. Podrobnejša pojasnila in navodila v zvezi z dodatkom za delo v rizičnih razmerah smo vam skupaj z osnutkom sklepa že posredovali novembra lani – tukaj.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere del je tudi SVIZ, je pred dnevi preko svojega člana, Policijskega sindikata Slovenije, vložila kolektivni delovni spor zaradi kršitve Kolektivne pogodbe za javni sektor o upravičenosti do omenjenega dodatka. Podrobneje lahko o tem preberete v posebni objavi na naši spletni strani.

Z lepimi pozdravi,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ


[1] Za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov se uporabi najvišja cena bencina, ki je bila poročana Evropski komisiji za pretekli mesec, ki jo za vsak mesec posebej sporoči ministrstvo, pristojno za energijo, ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki jo objavi na svoji spletni strani. Za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 1. 2021 je cena 1,01157 EUR.
[2] Eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje.
 
 

--------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom v vrtcih in šolah

Ljubljana, 22. januarja 2021

 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ PRED VZPOSTAVITVIJO DELOVANJA VRTCEV V POLNEM OBSEGU IN POUKA V ŠOLAH ZA PRVO TRILETJE

 

Ukrep vlade za izvajanje dejavnosti vrtca v polnem obsegu in pouka v šolah za prvo triletje

Vlada RS je s spremembo odloka omogočila izvajanje dejavnosti vrtca v polnem obsegu in obiskovanje šole vsem učencem od 1. do vključno 3. razreda v večini slovenskih statističnih regij. V treh regijah, ki so pri tem izvzete, se vzgoja in izobraževanje izvajata kot do zdaj. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je vrtcem in osnovnim šolam v minulih dneh posredovalo predmetne okrožnice z različnimi priporočili in dokumenti, ki so relevantni ob ponovnem odpiranju vzgojno-izobraževalnih zavodov. Dokumente objavljamo tudi na naši spletni strani www.sviz.si, in sicer jih najdete v zavihku KORONAVIRUS - 2. val.


Obveznost testiranja zaposlenih na covid-19 v vrtcih in šolah?

Glavni odbor SVIZ je na izredni seji 5. januarja letos potrdil stališče, da se sindikat zavzema za periodična, a prostovoljna testiranja zaposlenih, hkrati pa ugotovil, da na podlagi veljavnih predpisov Vlada RS oziroma Ministrstvo za zdravje in MIZŠ lahko določijo tudi obvezno testiranje. Kljub tej ugotovitvi v SVIZ menimo, da bi bila prostovoljnost in pozitivno spodbujanje k testiranju bolj učinkovit ukrep od prisile, kot smo ji priča zdaj, ter da lahko posamezne nejasnosti v predpisih zgolj sprožijo nepotrebne zaplete in spore med delavci in delodajalci.

Predpisi, ki trenutno urejajo preventivno hitro testiranje zaposlenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, so 31. člen Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), posebna Uredba Vlade RS z dne 1. januarja 2021 ter nedavno sprejeti Sklep Ministrstva za zdravje, ki še ni objavljen, a so bile šole in vrtci z njim seznanjeni 20. januarja 2021. Uvodoma omenjeni odlok pa v končni določbi predpisuje, da vrnitev zaposlenih v vrtce in šole stopi v veljavo po izvedenem hitrem preventivnem testiranju.
Na podlagi sklepa Ministrstva za zdravje se ob upoštevanju navedene Uredbe in 31. člena ZNB se pojavljajo razlage, da je udeležba delavca na hitrih testih lahko obvezna. V kolikor bi temu bilo tako, gre predvsem za ukrep Vlade RS ter pristojnih ministrstev s ciljem preprečevanja širjenja nalezljivih boleznih in ne ukrep delodajalca v okviru Zakona o varnosti in zdravju pri delu-1.

Zaradi nasprotujočih si izjav predstavnikov MIZŠ ter izjav Ministrstva za zdravje v zadnjih dneh, smo danes na pristojna ministrstva (ministrstva za delo, zdravje in izobraževanje) in Vlado RS naslovili poziv, naj nam takoj podajo jasne odgovore na vprašanja, ki zadevajo vprašanje (ne)obveznosti testiranja in morebitnih posledic za zaposlene, ki so s tem povezane. Če bi se izkazalo, da je udeležba na testiranjih obvezna, iz previdnosti navajamo še, da ZNB kot prekršek opredeljuje tudi neudeležbo ali izogibanje posameznika obveznim higienskim pregledom ter opravljanje dela ali dejavnosti brez predhodnega zdravstvenega pregleda (47. in 57. člen ZNB). Prekršek ugotavlja Inšpektorat za zdravje. Obenem ocenjujemo še, da obstaja nevarnost, da bi se izogibanje ustrezno odrejenim obveznim pregledom zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni lahko štelo tudi kot kršitev delovnih obveznosti delavca.

V izogib morebitnim nepotrebnim sporom, ki bi se lahko pojavili med zaposlenimi in delodajalci, je SVIZ v skladu s svojim stališčem podpore prostovoljnemu testiranju in prostovoljnemu cepljenju za covid-19 ponovno pozval pristojne, da naj se testiranje izvede kot prostovoljno, da naj se zaposlene k temu spodbuja in ne prisiljuje.

Z lepimi pozdravi,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

---------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
 
Ljubljana, 13. januarja 2021
 
 
OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ



Napoved ministrice o vračanju v šole in vrtce odložena

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec je 18. decembra lani napovedala, da se bodo z letošnjim 4. januarjem v šole vrnili otroci prvega triletja osnovnih šol, šol s prilagojenim programom, zavodov za otroke s posebnimi potrebami in vrtcev. Po tej napovedi je ravnateljskim združenjem, reprezentativnim sindikatom in zvezi aktivov svetov staršev posredovala predlog skupne izjave o spoštovanju vseh priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in izražanju skupnih prizadevanj za čimprejšnje odprtje šol in vrtcev. SVIZ je bil – podobno pa tudi drugi naslovljeni deležniki – kritičen do vsebinsko povsem prazne izjave, ki je deloma omogočala celo sklepanje, da se ravnatelji in zaposleni v vzgoji in izobraževanju varnostnih priporočil do zdaj nismo držali, kar seveda ni res. Po drugi strani bi predlog izjave, ki jo je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, omogočilo vladi prenesti odgovornost za odpiranje šol na zaposlene, ravnatelje in starše, ki sicer na te odločitve nimamo bistvenega vpliva. To še zlasti velja za praktike v vrtcih in šolah, ki pri oblikovanju ukrepov za vzgojo in izobraževanje nismo imeli doslej povsem nobene besede – povsem v nasprotju z izkušnjami večine drugih evropskih držav, ki so med epidemijo dodatno okrepile dialog med deležniki v šolstvu. SVIZ je na usklajevanju pri ministrici za izobraževanje, ki je bilo organizirano tik pred koncem minulega koledarskega leta, predlagal vsebinske dopolnitve izjave, ki so jih zatem na izredni seji 5. januarja 2021 potrdili še članice in člani Glavnega odbora SVIZ (GO SVIZ).

Na omenjeni izredni seji najvišjega organa sindikata med kongresoma se je velika večina članic in članov le-tega zavzela za čimprejšnjo vrnitev v vrtce in šole, a ob tem hkrati izpostavila, da od strokovne skupine epidemiologov, infektologov in mikrobiologov za zajezitev obvladovanja epidemije COVID-19 pričakuje, da bodo jasno in javno ocenili varnostna tveganja in tveganja za zdravje, ki bodo nastopila po obnovitvi delovanja šol in razširitvi delovanja vrtcev za vse vpisane otroke. Taka ocena bi morala nedvomno biti pripravljena, že preden se je januarja obnovil vzgojno-izobraževalni proces v šolah s prilagojenim programom in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, a je ni bilo! Zahtevo GO SVIZ, da mora stroka izdelati oceno tveganj za zdravje udeleženih v vzgojno-izobraževalnem procesu, preden se obnovi delovanje šol in razširi delovanje vrtcev, je glavni tajnik sindikata izpostavil tudi na sestanku s predsednikom Vlade RS Janezom Janšo, ki je potekal dan po izredni seji GO SVIZ, 6. 1. 2021.


Na januarski izredni seji je GO SVIZ potrdil tudi predloge za dopolnitev skupne izjave MIZŠ, sindikatov, ravnateljskih združenj in predstavnika svetov staršev, pri čemer v SVIZ predlagamo naslednje tri dopolnitve:

- Pri MIZŠ naj se ustanovi začasno koordinacijsko telo, ki bi na področju izobraževanja presojalo predlagane ukrepe in se do njih opredeljevalo, še preden bi bili uveljavljeni, spremljalo izvajanje ukrepov in predlagalo izboljšave. V koordinacijo bi vključili predstavnike sindikatov, ravnateljskih združenj, staršev in akademske stroke.

- V izjavo naj se zapiše dolžnost MIZŠ in Vlade RS, da se pred odprtjem šol in razširitvijo delovanja vrtcev s SVIZ sklene dogovor o ustreznem finančnem ovrednotenju tveganja za zaposlene, kot to predvideva 11. točka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor. SVIZ zagovarja stališče, da dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada vsem zaposlenim za čas trajanja epidemije, ko delo opravljajo v takšnih razmerah.

- Ne glede na zakonsko možnost Ministrstva za zdravje ali MIZŠ, da uveljavita obvezno testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na covid-19, se v izjavo zapiše prostovoljnost testiranja, saj je to po prepričanju SVIZ učinkovitejše kot prisila in kaznovanje. SVIZ prostovoljno testiranje in prostovoljno cepljenje zaposlenih podpira.

Odločitev o vračanju prve triade osnovnih šol in odpiranju vrtcev za vse otroke je preloženo do 18. januarja 2021, ko se bo Vlada RS odločala tudi o tem, ali naj se to odpiranje omeji na regije, ki bodo imele ustrezno epidemiološko sliko.


Neuspeli poskus premierja, da bi s podtikanji razvrednotil kritična stališča do dela vlade pri obvladovanju epidemije na področju vzgoje in izobraževanja

Kot smo že zapisali, je 6. januarja 2021 potekal sestanek predstavnikov vzgojno-izobraževalne dejavnosti in staršev o ponovnem odpiranju vrtcev in šol s predsednikom slovenske vlade. Na srečanju je premier med drugim predvajal vnaprej pripravljeni zmanipulirani posnetek glavnega tajnika sindikata, in sicer s prozorno namero utišati in diskreditirati kritična stališča sindikata in izpostavljanje napak, ki jih Vlada RS dela pri obvladovanju epidemije na področju vzgoje in izobraževanja. Članice in člani GO SVIZ so dan po srečanju s predsednikom vlade na izredni seji obsodili manipulacijo, ki si jo je premier privoščil s prikazom le izbranega dela videoposnetka, na katerem sicer glavni tajnik sindikata sarkastično izpostavlja hipokrizijo oblasti pri sprejemanju ukrepov. Predsednik vlade na sestanku ni zavrnil ostrih očitkov SVIZ o številnih napakah, ki jih je oblast v minulih mesecih storila na področju vzgoje in izobraževanja, o neustreznem razumevanju pomena vzgoje in izobraževanja kot ključnih pogojev za ohranjanje normalnega delovanja družbe, se je pa povsem očitno vnaprej namenil utišati kritična stališča z omenjeno nesprejemljivo manipulacijo.

V problematiziranem videoposnetku je torej glavni tajnik SVIZ na sarkastičen način izpostavil hipokrizijo oblasti, ki govori eno, drugo pa dela, ki sprejema ukrepe, sama pa se jih ne drži. SVIZ je namreč v času, ko je posnetek nastal, opozarjal na zahtevnost in dodatne obremenitve učiteljev in učiteljic, zlasti tujih jezikov in slovenščine, ki morajo šest ur pod masko razlagati in komunicirati z učenci. A ob tem SVIZ ni nikoli zahteval, naj učitelji mask ne nosijo, je pa opozarjal, da bi morali zaposlene v vrtcih in šolah zaradi dodatnih obremenitev razbremeniti, še posebej tiste s kroničnimi obolenji. Bistveno je tudi vedeti, da je izpostavljeni videoposnetek nastal 18. septembra 2020, tj. na dan, ko je minister za notranje zadeve Aleš Hojs, takoj ko je začel s svojim govorom ob interpelaciji v Državnem zboru, snel masko in se pritožil, da pod njo ne more govoriti. Dodatno je ministrica prof. dr. Simona Kustec prav v tistih dneh naslavljala na učiteljstvo pokroviteljske pripombe, da nošenje mask ni nič posebnega, da jih nosimo vsi povsod, sočasno pa so po medijih zaokrožili posnetki s prireditve Olimpijskega komiteja, na kateri sama maske (in v gneči) ni nosila. Na naši spletni strani so na tej povezavi objavljeni vsi posnetki v svojih izvirnikih, tako da se lahko vsakdo, ki bi ga to zanimalo, seznani z manipulacijami predsednika vlade.


Zvišanje minimalne plače pri januarski plači

Z napovedjo splošne stavke je sindikatom uspelo ohraniti januarsko zvišanje minimalne plače, kot ga opredeljuje Zakon o minimalni plači, kljub zahtevi delodajalcev, da se slednjo za eno leto zamrzne oziroma da se načrtovani dvig odloži. Predvidevamo, da bo višina minimalne plače oblikovana na spodnji zakonski meji, ki znaša 1.025 evrov bruto oziroma približno 736 evrov neto. Z zvišanjem minimalne plače se hkrati zaostruje vprašanje višine plač malo nad minimalno plačo, ki jih bo treba ustrezno prilagoditi temu dvigu.


Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga (21. in 22. člen ZIUPOPDVE)

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (ZIUPOPDVE) med drugim (v 21. in 22. členu) določa, da bo lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe ali v starosti 65 let in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, odpovedal delovno razmerje, brez da bi za to navedel razlog. Pri tem bo imel delavec pravico do odpravnine.

Sedem reprezentativnih sindikalnih central, med njimi tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je SVIZ, je že zavzelo stališče, da sporna določba ni bila nikoli predmet pogajanj niti ni bila na kakršenkoli način predstavljena in sindikatom ni bila dana možnost argumentacije, zakaj je sporna. Sprejeta določba pomeni sistemsko spremembo zakona o delovnih razmerjih in ne ukrepa za reševanje posledic epidemije. Določba pomeni poseg v zaupanje v pravno državo, saj ustava določa, da je zaposlitev vsakemu dostopna pod enakimi pogoji. Sindikalne centrale že preučujejo možnosti za zahtevo za oceno ustavnosti zakona, na zagovornika načela enakosti in na varuha človekovih pravic pa so že naslovile poziv k oceni diskriminatornosti teh dveh členov.


Krizni dodatek (85. člen ZIUPOPDVE)

ZIUPOPDVE v 85. členu določa tudi krizni dodatek. Le-ta pripada vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec pa mu ga izplača ob plači za mesec december 2020 v višini 200 evrov (dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov). Zakon pa izrecno določa, da zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije, torej zaposleni v javnem sektorju, do kriznega dodatka niso upravičeni. V KSJS, katere član je tudi SVIZ, smo že tekom usklajevanj opozarjali, da ni sprejemljivo, da bi bili zaposleni v javnem sektorju, ki delajo v trenutnih rizičnih razmerah in aktivno pripomorejo k reševanju in blaženju posledic epidemije, iz tega ukrepa izvzeti. V trenutnih kriznih razmerah smo udeleženi vsi, tako zaposleni v zasebnem kot tudi v javnem sektorju, zato menimo, da so zaposleni pri neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih obravnavani neenako. KSJS je na predlog SVIZ v parlamentarnem postopku sprejemanja zakona vložila amandma k členu in zahtevala izenačitev zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju. Amandma žal ni bil sprejet, v veljavo je stopila prvotna določba. KSJS bo preučila možnosti za vložitev ocene ustavnosti te določbe.


Dobrodelna akcija SVIZ-a za prizadete v potresu na Hrvaškem

SVIZ se je na poziv članstva odločil organizirati dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za pomoč hrvaškim kolegicam in kolegom, ki jih je konec minulega leta prizadel rušilni potres. V ta namen smo se povezali s Sindikatom hrvatskih učitelja (SHU). Na naslove sindikalnih zaupnic in zaupnikov SVIZ smo 12. januarja 2021 že poslali vse potrebne informacije in poziv, naj se tudi naše članstvo ter vsi drugi zaposleni v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi po svojih močeh vključijo v dobrodelno aktivnost in pokažejo, kot že tolikokrat doslej, solidarnost s hrvaškimi poklicnimi kolegicami in kolegi, ki so se ob naravni nesreči znašli v veliki stiski.

Dobrodelna akcija »SVIZ ZA PRIZADETE V POTRESU NA HRVAŠKEM« poteka od torka, 12. januarja 2021, do srede, 10. februarja 2021. Vsa sredstva, ki jih bomo v tem času zbrali na transakcijskem računu, odprtem pri NLB, d. d., Ljubljana, SI56 0222 2025 7396 053, sklicna številka (00) 2042-2021 (SVIZ Slovenije, Oražnova ulica 3, 1000 Ljubljana, koda vplačila po nalogu: »CHAR«, namen plačila: »SVIZ ZA PRIZADETE V POTRESU NA HRVAŠKEM«), pa bo SVIZ, kot rečeno, namenil izključno za odpravo posledic nedavnega uničujočega potresa v Petrinji, Sisku, Glini in okoliških krajih.


Z lepimi pozdravi,
 
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

---------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
 

Ljubljana, 23. decembra 2020

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ



Ob napovedi ponovnega odprtja vrtcev in šol

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ves čas od spomladanskega začetka epidemije nalezljive bolezni covid-19 nismo spremenili stališča, da z varnostnimi ukrepi za zaščito pred širjenjem okužb, ki naj jih opredeljuje izključno stroka, ne bomo polemizirali. Seveda je pri tem pomemben pogoj, da je stroka pri svojem delu in odločanju avtonomna ter da ne sprejema ukrepov, ki jih izsiljuje politika. A v Sloveniji se krepi prepričanje, da si je politika v boju proti epidemiji stroko, žal, podredila. S slabo premišljenimi ukrepi, ki so se pogosto spreminjali in se še – ne da bi oblast znala pojasniti, zakaj je temu tako –, s prezirljivim odnosom do socialnega dialoga, z vnašanjem zmede ob nasprotujočih si izjavah vladnih predstavnikov, z avtoritarno in kaznovalno politiko obvladovanja epidemije, z izkoriščanjem epidemije za partikularne cilje je bilo izgubljeno zaupanje, ki bi bilo v zdajšnjih razmerah še najpomembnejše in ga bo obenem težko povrniti.

In nezaupanje – dvom v usposobljenost in tudi dobronamernost oblasti – je še kako prisotno v vzgoji in izobraževanju ter kulturi. Skoraj popolna odsotnost strategije v spoprijemanju z epidemijo, podrejanje vzgojno-izobraževalnih ciljev splošnim odločitvam vlade, mencanje iz tedna v teden pri odločanju in komuniciranju glede odpiranja šol in vrtcev, izmikanje odgovorom, ko stroka in praktiki izpostavijo organizacijske in strokovne pomanjkljivosti, prelaganje odgovornosti na druge ipd. so le nekateri od razlogov, ki so privedli do zdajšnje zelo visoke stopnje nezaupanja do šolske oblasti. In kar je bilo morda najbolj škodljivo: nepripravljenost – ali pa morda zgolj nezmožnost? – ministrice, da bi vzpostavila resen, kvalificiran dialog z učiteljstvom, starši, akademsko stroko in splošno javnostjo. Učiteljstvo, praktiki v času samostojnosti naše države nikoli doslej nismo bili tako prezrti, tako podcenjujoče spregledani, kot smo prav zdaj. V najkritičnejših trenutkih! Šolski oblastniki so prepričani, da je smiselne, delujoče, uravnotežene ukrepe mogoče sprejemati brez izkušenj in sodelovanja praktikov ter da je dovolj, da le nekritično izvršujemo, kar nam je naloženo. Kako usodna zmota!

Po dveh mesecih izobraževanja na daljavo v tem šolskem letu in hkrati v dneh, ko je Vlada RS dovolila obratovanje nekaterih nenujnih dejavnosti, med njimi tudi izvajanje verskih obredov, vodja vladne strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović pa je skoraj sočasno izpostavila, da bi bil to, če bi nenujne trgovine odpirali pred šolami, poraz za družbo, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec deležnike povabila na »pogovor o ponovnem odpiranju vzgojno-izobraževalnih zavodov« in k podpisu skupne izjave. Ministrica, ki je vse od letošnje pomladi ignorirala SVIZ, pozive učiteljev praktikov k sodelovanju in skupnemu iskanju rešitev, ki še danes nima strategije glede ponovnega odpiranja šol, je torej le nekaj dni pred začetkom božično-novoletnih praznikov, po katerih naj bi se nekateri učenci vrnili v šole, deležnikom poslala vabilo k podpisu vsebinsko povsem prazne izjave in s tem skušala svojo odgovornost elegantno prenesti na vse deležnike.

V SVIZ nismo ravnali tako, kot bi morda glede na ministričin dosedanji odnos lahko, in povabila nismo zavrnili. Ministrici smo predlagali, da skupaj storimo vse, da se bodo otroci, učenci in dijaki lahko varno vrnili v vrtce in šole; da zmanjšamo in omejimo negativne učinke izobraževanja na daljavo, ki znatno presegajo zgolj šolsko polje; da dorečemo stopnjo varnosti, ki ne bo dopuščala ekscesnih tveganj. V resnici smo ji predlagali, da za dobro vseh pozabimo, kaj vse ni bilo narejeno, kaj vse in kako je šlo do zdaj narobe – da se torej obrnemo naprej. Konkretneje: predlagali smo ustanovitev začasnega posvetovalnega telesa pri ministrstvu, sestavljenega pluralno (z učitelji praktiki, ravnatelji, starši, akademsko stroko), ki bi ukrepe, preden bi bili ti uveljavljeni, skupaj premislilo, jih spremljalo in predlagalo prilagoditve ali boljše rešitve. V SVIZ predlagamo tudi, da se ob postopnem vračanju v šole izpelje analiza znanja, ki je bilo oziroma ni bilo pridobljeno v času pouka na daljavo. Izvedeti želimo tudi, kako močno so neenake materialne in kulturne razmere v družinah vplivale na pridobivanje znanja, na razvoj otrok in mladostnikov. Pomembno se nam namreč zdi, da na podlagi pridobljenih podatkov o primanjkljajih, ki so posledica pouka na daljavo, pripravimo programe dodatne strokovne pomoči za vse, ki to potrebujejo. Predlagamo tudi, da se za zaposlene zagotovi prednostna, prostovoljna možnost cepljenja, kar bo prispevalo k stabilnejšemu delovanju vzgojno-izobraževalnega sistema. Ponovili smo naš poziv oblasti, naj zagotovi sredstva za dodatne začasne zaposlitve ter pomoč kolegic in kolegov, ki bi lahko na nekoliko drugačen način opravili pripravništvo. Posebej izpostavljamo, da morajo biti ukrepi za zagotovitev ter varovanje varnosti in zdravja jasni, enoznačni in izvedljivi, na drugi strani pa tudi, da se tudi za zaposlene v vrtcih, šolah, dijaških domovih in na univerzah pravično ovrednoti njihova tveganja.

Nič od navedenega ni bilo sprejeto. Namesto da bi se v času zaprtja šol, ki je, mimogrede, med najdaljšimi oziroma celo najdaljše v Evropi, mrzlično pripravljali na ponovni zagon pouka, da bi zagotovili čim učinkovitejše prezračevanje, pleksi pregrade, najeli dodatne prostore, ki bi omogočili zmanjšati učne skupine, zagotovili dodatni strokovni in podporni kader, dorekli protokole za razdeljevanje hrane, pripravili navodila za prilagoditev pouka pri posameznih predmetih, se pripravili na odpravljanje primanjkljajev, nam je ministrstvo v podpis ponudilo izpraznjeno izjavo, ki prekriva in prikriva nesposobnost šolskih oblasti. Nasprotujemo ustvarjanju lažnega videza enotnosti, ki zavestno zavaja, da smo pripravljeni na obnovitev dela v šolah. Nismo! Zato je SVIZ po razpravi na izredni seji izvršilnega odbora danes, 23. 12. 2020, pristop k podpisu skupne izjave z MIZŠ, ravnateljskimi združenji in predstavniki starševskih skupin zavrnil.


Čakanje na delo in začasna odreditev dela – pravice delavca in dolžnosti delodajalca

V pravni službi sindikata opažamo, da nekateri delodajalci delavcem, ki so na čakanju na delo, občasno odrejajo opravljanje določenih del in nalog iz zaposlitve (npr. pričakujejo njihovo udeležbo na vzgojiteljskem zboru, jih napotujejo na strokovno usposabljanje na daljavo, odrejajo izvedbo pogovornih ur s starši, pošiljajo na preglede pri medicini dela ipd.). Pri tem delodajalci za zaposlene ne prekinejo čakanja na delo, ne evidentirajo ur dela in za ta čas ne obračunajo plače, kot če bi delavec delal.

Čakanje na delo na domu je oblika upravičene odsotnosti delavca z dela. V tem času je delavec upravičen do nadomestila plače. Plačilo za delo oziroma plača v skladu s 126. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcu pripada za čas, ko dela po navodilu delodajalca. To poenostavljeno pomeni, da je delodajalcu na razpolago in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi (katerekoli).

Delodajalec je dolžan odrediti čakanje na delo v pisni obliki in na obrazložen način, delavci pa so se v skladu z 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v času čakanja dolžni odzivati na poziv delodajalca ter se vrniti nazaj na delo na način in pod pogoji iz pisne napotitve.

Če delodajalec želi, da delavec, ki je sicer na čakanju, opravi določeno delo in naloge iz zaposlitve, ga mora vnaprej pisno pozvati nazaj na delo (četudi le za krajši čas oziroma na posamezne delovne dni). Brez ustrezne napotitve oziroma poziva k vrnitvi na delo delavci dela niso dolžni opravljati. Kadar se delavcu odredi delo na posamezni delovni dan, je delodajalcu na voljo za delo za vse ure, ki so za takšen dan predvidene z razporedom delovnega časa. Če je potreba po delu na takšen dan manjša od siceršnje razporeditve (npr. 3 ure od siceršnjih 8 ur), bi delodajalec lahko poskušal delo delavca organizirati tako, da ta opravi potrebno delo in naloge le na en delovni dan v obsegu rednega delovnega časa delavca pri delodajalcu.

Ne glede na zgoraj zapisano, delavcem na čakanju, ki jim je bilo z jasnim navodilom delodajalca odrejeno opravljanje določenih del in nalog ter so naložene naloge tudi opravili, pripada za čas opravljanja le-teh plačilo za delo in ne nadomestilo plače. Prav tako povračilo stroškov za delo, če so izpolnjeni sicer predpisani pogoji (npr. regres za prehrano ob prisotnosti na delu več kot 4 ure dnevno, razen pri osebah, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu).

Če delodajalec poda napotilo za delo (vabilo na usposabljanje na daljavo, vzgojiteljski zbor ipd.), iz katerega ni jasno razvidno, ali se nanaša tudi na zaposlene na čakanju, predlagamo, da delodajalca vprašate (npr. preko e-pošte), ali se takšno navodilo nanaša tudi na zaposlene na čakanju in ga po potrebi opozorite na zgoraj navedena dolžna ravnanja. Če za ure dejanskega dela, ki ste ga opravili, čeprav ste na čakanju na delo, ne bi prejeli plače, pa se lahko obrnete na pravno službo SVIZ.


V PKP7 ni več predloga o zamrznitvi minimalne plače, napoved splošne stavke za zdaj učinkovita

V sedmem protikoronskem paketu ukrepov, ki je vložen v zakonodajni postopek za sprejem v Državnem zboru ter ga bodo poslanci in poslanke predvidoma potrjevali v zadnjih dneh iztekajočega se leta, ni več določbe o zamrznitvi minimalne plače. Za zdaj kaže, da je bil odločen skupni nastop vseh sindikalnih central – vključno s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS) in na čelu z našim sindikatom –, ki smo začele s pripravami na splošno stavko, učinkovit. Povezanost in enotnost med sindikati se je znova obrestovala. A ker še obstajajo možnosti, da bi poslanke in poslanci v parlamentu posegli v zakon, ki sicer pri januarski plači predvideva uskladitev minimalne plače, smo se vse sindikalne centrale dogovorile, da s pripravami na stavko nadaljujemo in se ob prvih znakih, ki bi kazali na neželen poseg v zakon, povežemo v koordinacijo sindikalnih central za pripravo in izvedbo splošne stavke v državi. V SVIZ se dobro zavedamo, da se bo po nujno potrebnem zviševanje minimalne plače na raven, ki omogoča vsaj približno dostojno preživetje, treba lotiti tudi popravkov plačne lestvice nad njo, saj vse več zaposlenih, tudi s V. stopnjo izobrazbe, prejema minimalno plačo.

Sindikate po omenjeni izločitvi posega v Zakon o minimalni plači iz PKP 7 razburja poseg preko tega istega interventnega zakona v Zakon o delovnih razmerjih, v t. i. malo delavsko ustavo. Eden od členov namreč delodajalcem omogoča brez utemeljenega razloga odpustiti tiste zaposlene, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. Nesprejemljivo je že to, da se z interventnim zakonom posega v urejanje delovnih razmerij, enako ali še bolj nedopustno pa je, da je vlada to dramatično spremembo vrinila v PKP7 naknadno, že po končanih usklajevanjih s sindikati in delodajalci. V resnici gre preprosto za nedostojno vladno prevaro! Vse sindikalne centrale smo se ponovno povezale ter na poslanke in poslance Državnega zbora naslovile poziv, naj zavrnejo »prisilno upokojevanje« in poseg v Zakon o delovnih razmerjih, ki nima soglasja socialnih partnerjev. V pozivu parlamentarcem smo sindikati nastopili tudi proti predlogu ukinitve sklada za nevladne organizacije, ki je bil v tem času že umaknjen iz zakona, in izločitvi zaposlenih v javnem sektorju do t. i. kriznega dodatka. S temeljnimi poudarki, ki jih prinaša PKP 7 in so pomembni za dejavnosti SVIZ, vas bomo seznanili v začetku prihodnjega leta, ko bo zakon predvidoma že sprejet in bo stopil v veljavo.


Praznično voščilo

Ob zaključku leta se sprašujemo o minulih mesecih in z nekaj več upanja in optimizma pogledujemo v prihodnost. Predsednicam in predsednikom območnih odborov SVIZ, sindikalnim zaupnicam in zaupnikom ter vsem članicam in članom sindikata se zahvaljujemo za izkazano podporo in sodelovanje v tem tako drugačnem in posebnem letu. S skupnimi močmi, prizadevanjem in potrpežljivostjo nam je uspelo preskočiti marsikatero od številnih ovir in zato radostno pričakujemo novo leto, svetlejše dni. Želimo vam mirne in vesele božično-novoletne praznike, leto 2021 pa naj bo zdravo in srečno!

 

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

---------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 4. decembra 2020

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

 

PREDSTAVITEV ključniH DOLOČB ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (#PKP6)

 

Državni zbor RS je 25. 11. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), veljati pa je začel dan po objavi v Uradnem listu RS, tj. 28. 11. 2020. Nekatere določbe zakona so zelo pomembne tudi za članice in člane Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), zato jih povzemamo v nadaljevanju.

Pravica do dodatka za delo v rizičnih razmerah po Kolektivni pogodbi za javni sektor

Strokovna služba SVIZ je vsem sindikalnim zaupnicam in zaupnikom 10. 11. 2020 že posredovala posebna obvestila, povezana s pravico do dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki ga ureja Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS). Prosimo vas, da si obvestilo po potrebi ponovno preberete.

Zatem je, kot rečeno, stopil v veljavo t. i. zakon #PKP6, ki določa, da se sredstva za izplačilo dodatka krijejo iz proračuna RS za obdobje od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije. V omenjenem zakonu je opredeljeno še, da bodo delodajalci zahtevke za potrebna sredstva vložili pri občini ustanoviteljici ali resornemu ministrstvu, Ministrstvo za finance pa bo moralo predpisati natančnejši postopek in roke za uveljavljanje zahtevkov. Tega slednje še ni storilo in trenutno ni jasno, na katerih naslovih in kako bodo šole, vrtci in drugi zavodi uveljavljali zahtevke za potrebna sredstva. Vsekakor pa velja, da pravico do dodatka z opredeljevanjem nevarnih pogojev dela in časa, ko delavci delo opravljajo na takšen način, določijo delodajalci sami.

SVIZ se, odkar je bilo omenjeno obvestilo podano, usklajuje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), da bi o dodatku podali vsaj medsebojno usklajeno okrožnico. Do takšne uskladitve do zdaj še ni prišlo. Takoj ko bi nam z MIZŠ uspelo doseči soglasje ali ko bodo natančneje znani postopek in roki podajanja zahtevkov, vas bomo o tem podrobneje seznanili.

Začasni ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja

1. Zakon #PKP6 ureja poenostavljeno začasno zaposlovanje v vzgoji in izobraževanju zaradi nujnih delovnih potreb v času obvladovanja virusa COVID-19. SVIZ si že od konca prvega vala epidemije COVID-19 aktivno prizadeva in pristojne opozarja, da je za področje vzgoje in izobraževanja nujno zagotoviti dodatna finančna sredstva ter hkrati tudi možnosti za krepitev kadrovskih zmogljivosti. Gre predvsem za ureditev vprašanja in zahteve po dodatnem zaposlovanju ob pomanjkanju strokovnih in drugih (tehnično-administrativnih) delavcev zaradi obolevanja, hkrati pa tudi za zagotavljanje dodatne pomoči preobremenjenim zaposlenim zaradi povečanja obsega dela v zaostrenih in izrednih razmerah.

Na tem mestu naj spomnimo, da je resorna ministrica sprejela tudi sklep (26. 10. 2020) o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike v VI zavodih, s katerim dovoljuje, da se v vzgojno-izobraževalno delo v primerih odsotnosti strokovnih delavcev vključujejo tudi študenti, in sicer v obliki začasnega oziroma občasnega študentskega dela (torej ne gre za delovno razmerje). SVIZ je ministrico večkrat pozval in opozoril, da je treba nadomestne strokovne delavce najprej iskati med že ustrezno usposobljenimi strokovnimi delavci (zaposlovanje pripravnikov, brezposelnih učiteljev, ki izpolnjujejo vse predpisane izobrazbene pogoje ali jim morda manjka, denimo, strokovni izpit).

S šestim interventnim zakonom je zdaj v javnem sektorju dopustno poenostavljeno in začasno zaposlovanje. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene le za določen čas zaradi nujne delovne potrebe v času obvladovanja virusa COVID-19. Pogodba se sklene brez objave prostega delovnega mesta in najdlje do 31. avgusta 2021. Na podlagi te zakonske določbe lahko zavodi zaposlujejo nujno potreben tehnično-administrativni kader in tudi strokovni kader, ki izpolnjuje vse z zakonom predpisane izobrazbene pogoje.

Za področje vzgoje in izobraževanja interventni zakon posebej določa tudi možnost sklenitve pogodbe za določen čas s kandidatom, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih izobrazbenih pogojev, in sicer takim, ki še nima opravljenega strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, izpolnjevati pa mora druge pogoje za zasedbo delovnega mesta.

Če so kandidati brezposelne osebe (iskalci zaposlitve) in prejemajo denarno nadomestilo za brezposelne osebe, je treba poudariti, da šesti interventni zakon (59. člen) začasno ureja tudi mirovanje pravice do denarnega nadomestila, če iskalec zaposlitve sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Ukrep mirovanja pravice do denarnega nadomestila za brezposelne je začasne narave, in sicer velja do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja za obdobje šestih mesecev (sklep Vlade RS o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu RS).
 

2. Zaradi povečanega obsega izvajanja pedagoškega in študijskega procesa na daljavo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT oprema) kot posledice izvajanja ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 je SVIZ že pri sprejemanju predhodnega interventnega zakona (ZZUOOP) pozival in predlagal, da je treba zavodom na področju vzgoje in izobraževanja zagotoviti dodatna sredstva za nakup potrebne IKT opreme. V skladu z ZIUOPDVE se bodo sredstva za nakup IKT opreme zavodom zagotavljala v skladu s proračunskimi možnostmi iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. Zakon določa tudi upravičence do teh sredstev, in sicer so to: javni zavodi, zavodi s koncesijo s področja vzgoje in izobraževanja in zavodi, ki so sofinancirani s strani ministrstva v skladu s 86. členom ZOFVI ter javni in koncesionirani visokošolski zavodi.

 

3. Starši, katerih otroci od 26. oktobra 2020 ne obiskujejo vrtca zaradi ukrepa o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, so za dneve odsotnosti otroka iz vrtca v času trajanja ukrepa, oproščeni plačila za vrtec. Izpad plačil staršev za vrtec, ki jim je določena v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo, krije proračun Republike Slovenije.

Zakon izrecno ureja tudi oprostitev plačila vrtca za tiste starše, katerih otroci ne morejo obiskovati vrtca zaradi zaprtja posameznih oddelkov ali enot.

 

4. Za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja financiranje zaščitne opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti, ki jo ti potrebujejo pri opravljanju izobraževalnih ali študijskih obveznosti.

 

5. Zakon nalaga lokalnim skupnostim, da učencem in dijakom v času, ko poteka šolanje na daljavo, zagotavljajo topel dnevni obrok. Lokalne skupnosti topel obrok priskrbijo s pomočjo šol z njihovega območja. Sredstva za zagotovitev toplega obroka se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

 

Začasni ukrepi na področju visokega šolstva in znanosti

1. Zakon ZIUOPDVE dovoljuje, da visokošolski zavod pri prvi akreditaciji in podaljšanju akreditacije ne bo dolžan izpolnjevati spremenjenih pogojev, ki bi jim sicer v običajnih okoliščinah skladno z novelo ZViS-K moral zadostiti. Visokošolski zavodi bodo dolžni zaostrene pogoje izpolnjevati šele pri drugem podaljšanju akreditacije (52. člen ZIUPDVE). Gre za sistemsko spremembo Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki s trenutnimi interventnimi ukrepi nima neposredne povezave – po mnenju SVIZ za tako določbo ne obstaja nujen in opravičljiv razlog, saj ne spada v okvir namena, ki ga zasleduje #PKP6. SVIZ je v tem delu pozval k vložitvi amandmaja, a ta žal ni bil sprejet.

2. Predlog člena, ki je predvideval izenačitev vpisnih pogojev za dijake poklicne in splošne mature in s katerim bi bil povsem razvrednoten pomen gimnazijskih programov in splošne mature, je bil zaradi pritiskov strokovne javnosti in prizadevanja SVIZ umaknjen.

3. Mladim raziskovalcem, katerih usposabljanje financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS in ki se jim rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti za zaključek usposabljanja (zagovor doktorata) izteče v obdobju od 12. 3. 2020 do 31. 12. 2021, se rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti podaljša za 1 leto (134. člen ZIUPDVE).


Samozaposleni v kulturi

Zakon ZIUOPDVE pod posebnimi in zelo natančnimi pogoji za samozaposlene predvideva t. i. pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, in sicer za obdobje od 1. 10. 2020 do konca leta 2020. Zakonska možnost pomoči, potrebni pogoji in merila, postopek izplačila ter morebitno vračilo pomoči so podrobno opredeljeni v čelnih od 109 do 113. ZIUOPDVE.

Nadomestila plače zaposlenim zaradi odrejene karantene

Skladno s prvim odstavkom 57. člena ZZUOOP je delavec, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, upravičen do nadomestila plače, in sicer za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.

V 59. členu ZZUOOP je določena višina nadomestila plače, ki pripada zaposlenemu v primeru odrejene karantene v posameznih primerih:

  • v primeru prehoda meje (prvi odstavek 59. člena ZZUOOP)
Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo ter zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga določa pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove (138. člen ZDR-1).[1]
 
  • v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo (drugi odstavek 59. člena ZZUOOP):
Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, torej v višini 80 odstotkov osnove (138. člen ZDR-1).
 
  • v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca (tretji odstavek 59. člena ZZUOOP):
Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in zato ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal, torej v višini 100 odstotkov osnove.
  • v primeru odrejene karantene zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali odrejene karantene zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino (četrti odstavek 59. člena ZZUOOP):
Javni uslužbenec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal, torej v višini 100 odstotkov osnove.
  • v primeru odrejene karantene zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu (peti odstavek 59. člena ZZUOOP):
Delavec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času karantene na domu, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

- smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

- smrti staršev (očeta, mame, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),

- rojstva otroka,

- vabila na sodišče.

Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin. Za izračun nadomestila se upoštevata osnova in višina, kot jo določa šesti odstavek 137. člena ZDR-1, in sicer, da če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila (50 odstotkov), do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
 

V skladu s sedmim odstavkom 59. člena ZZUOOP mora delavec, ki je v karanteni na domu, najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu.

Naslednji odstavek omenjenega člena istega zakona pa določa, da mora delavec, ki je bil v karanteni na domu, najpozneje v treh delovnih dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu iz petega odstavka 10. člena ZZUOOP to posredovati delodajalcu.

Če je delavec v karanteni na domu upravičen do odsotnosti z dela (npr. letni dopust) ali v času karantene na domu pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (npr. zboli) ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti (npr. izredni dopust) ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz 59. člena ZZUOOP v tem času ne izplačuje, določa 60. člen ZZUOOP.


Kako do potrdila o prestajanju karantene na domu?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) oziroma epidemiologi v zdajšnjih zaostrenih razmerah vzpostavijo stik samo še z na novo potrjenimi okuženimi osebami. Okuženi osebi razložijo, kako naj ravna, in tudi, kako naj obvešča tiste, s katerimi je bila v stiku. Epidemiologi stikov torej ne pokličejo več in o njih ne obveščajo Ministrstva za zdravje, da jim to izda odločbo o karanteni na domu. Po navodilu epidemiologa bo tisti, ki mu je bila potrjena okužba s koronavirusom, obvestil vse, s katerimi je bil v tesnem stiku. Če ima nameščeno aplikacijo #OstaniZdrav, bo po navodilu epidemiologa vnesel kodo in s tem omogočil, da bodo o tveganem stiku z njim obveščeni preko aplikacije vsi, ki jo imajo naloženo in vključeno. Vsi tisti, ki jim je bilo sporočeno, da so bili v tesnem stiku z okuženo osebo (neposredno ali preko aplikacije), naj ostanejo doma in ravnajo, kot da so v karanteni na domu. Če potrebujete potrdilo o prestajanju karantene na domu, na portalu eUprava izpolnite obrazec in boste potrdilo o karanteni na domu prejeli na svoj elektronski naslov. Torej, NIJZ na podlagi vnesenih podatkov izda potrdilo na elektronski naslov kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva.

NIJZ je pripravil tudi Usmeritve vodstvu vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ) ob pojavu potrjenega primera okužbe s SARS-CoV-2 v njihovem zavodu, ki vodstvu zavodov služijo kot pomoč pri ustreznem ukrepanju. Za otroke, ki ostanejo v karanteni na domu, skrbniki (eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje) na portalu eUprava na enak način, kot je obrazloženo v prejšnjem odstavku, izpolnijo obrazec in bodo prejeli potrdilo o karanteni na domu na elektronski naslov.

Tisti, ki boste v karanteno na domu napoteni s strani policije na meji, boste to napotitev lahko dokazovali s potrdilom, ki vam ga bo izdala policija.


Uveljavljanje povračila nadomestil plač delavcev zaradi odrejene karantene, če je bil zavodov delež prihodkov iz javnih virov v letu 2019 nižji od 70 %

Besedilo 61. člena ZZUOOP po spremembi ZIUOPDVE določa, da pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev po ZZUOOP zaradi odrejene karantene ne more uveljavljati delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije (oziroma proračuna občine) in katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov. Če ste zaposleni v zavodu, v katerem je bil delež iz javnih prihodkov v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, pa lahko vaš delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, tako da jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve ZZUOOP, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. decembra 2020. V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi karantene delavca na domu delodajalec omenjeni vlogi priloži kopijo potrdila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru karantene na domu iz petega odstavka 57. člena ZZUOOP pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.


S spoštovanjem,
 
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ
 

[1] Osnova je določena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1, skladno s katerim pripada delavcu nadomestilo plače v višini povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
 
 

---------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 10. novembra 2020

 


POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ




Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, članice in člani,

v obsežnejšem dokumentu, ki so ga pripravili strokovni sodelavci in sodelavke za pravne zadeve SVIZ, tokrat objavljamo podrobnejša pojasnila o:

(1) dodatku za delo v rizičnih razmerah v času epidemije (dodatno priloga vzorca sklepa delodajalca ob koncu teh posebnih obvestil),

(2) povečanju deleža zaposlitev računalnikarjev – organizatorjev informacijskih dejavnosti v OŠ in OŠPP ter novi ureditvi v vrtcih, GŠ in SŠ glede zagotavljanja izvajanja nalog vzdrževalca učne tehnologije in organizatorja informacijskih dejavnosti ter

(3) varstvu otrok zaradi višje sile.

Omenjene teme so trenutno vsekakor zelo aktualne in v zvezi njimi prejemamo v sindikatu številne klice in e-sporočila, zato vas vljudno prosimo, da se s temi posebnimi obvestili natančno seznanite ter jih posredujete tudi kolegicam in kolegom v svojih zavodih.



DODATEK ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH V ČASU EPIDEMIJE

Vlada RS je z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS (št. 146/20), ponovno razglasila epidemijo nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije, in sicer od vključno 19. 10. 2020 do vključno 17. 11. 2020. S tem se vzpostavlja podlaga za opredeljevanje pravice do dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Z obvestilom strokovne službe Glavnega odbora SVIZ, ki ga lahko upoštevate pri sindikalnih aktivnostih na ravni zavoda, podajamo naslednja pojasnila oziroma opredelitve:
  • - vsebina sklepa delodajalca o dodatku in podaja predhodnega mnenja sindikata zavoda

    - opredelitev nevarnih pogojev dela in časa dela v teh pogojih

    - pravna podlaga (in vzorec sklepa)


Uvodoma vas želimo spomniti, da smo v SVIZ problematizirali formalno razlago KPJS (https://www.sviz.si/sindikati-javnega-sektorja-zahtevamo-odstop-predsednice-komisije-za-razlago-kolektivne-pogodbe/), ki je bila sprejeta aprila letos in dejansko prepušča odločitev o pravici do dodatka vsakemu posamičnemu delodajalcu v javnem sektorju. Predvsem smo izpostavili vprašanje neenakosti, ki lahko nastanejo pri izplačilu dodatka zaposlenim, ki opravljajo delo v enakih pogojih. Že maja smo MIZŠ predlagali sklenitev dogovora (https://www.sviz.si/pred-ponovnim-odprtjem-vrtcev-in-sol/), v katerem bi pravico do tega dodatka uredili enotno. V ta namen smo zbrali tudi 16.309 podpisov podpore, a je MIZŠ našo pobudo zavrnilo (https://www.sviz.si/pred-odprtjem-vrtcev-in-sol-mizs-ignorira-opozorila-sviz/). Ker so se naša predvidevanja o neutemeljenih razlikah pri dodatku v praksi uresničila, smo MIZŠ na nedavnih pogovorih ponovno pozvali k dogovoru oziroma vzpostavitvi enotnih meril. Le-teh z MIZŠ še nismo uskladili, če bi do dogovora med SVIZ in MIZŠ prišlo, vas bomo o tem nemudoma obvestili. Ker pa smo v zadnjih nekaj dneh prejeli večje število vprašanj, povezanih z omenjenim dodatkom, ter tudi že prošnje za nasvet v zvezi s podajanjem mnenja sindikata zavoda, vam posredujemo priporočilo, kot sledi v nadaljevanju.


Sklep delodajalca o dodatku in predhodno mnenje sindikata

Zaradi ponovne razglasitve epidemije se v skladu s predpisi pravica do dodatka opredeli s strani delodajalca. Delodajalec mora sprejeti interni akt oziroma sklep, s katerim opredeli nevarne pogoje dela in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo v teh pogojih ter s tem dejansko tudi pravico do dodatka. Delodajalec ne sme spreminjati višine urne postavke, ki jo določa že KPJS (65 %).

Sindikalne zaupnice in zaupnike vas opozarjamo, da mora delodajalec pred sprejemom sklepa zahtevati predhodno mnenje sindikata zavoda, in sicer upoštevaje 10. člen Zakona o delovnih razmerjih-1 in kolektivne pogodbe dejavnosti (npr. 19. člen KPVIZ, ki delodajalcu določa rok za posredovanje zahteve sindikatu vsaj 15 dni pred sprejemom odločitve, možnost zahteve po sestanku z delodajalcem).

Sindikat zavoda mora mnenje oblikovati na podlagi mnenj zaposlenih oziroma članov. Svetujemo vam, da pri tem sledite čim bolj enaki obravnavi vseh zaposlenih, vendar upoštevaje nevarnosti pri opravljanju dela v trenutnih razmerah, ki v skladu s predpisi pomeni podlago za upravičenost do dodatka. Prav tako vam svetujemo še, da se čim prej obrnete na delodajalca in poskušate sodelovati pri oblikovanju sklepa, še preden bo posredovan v mnenje sindikatu.

V obravnavi je predlog novega interventnega zakona (PKP 6), v katerem vlada predlaga drugačen način zagotavljanja sredstev za izplačilo dodatka iz sredstev proračuna RS. Takoj, ko bo nov interventni zakon sprejet in ko bo jasen način zagotavljanja sredstev, vas bomo o tem obvestili.


Opredelitev nevarnih pogojev dela in časa dela v teh pogojih

Delodajalec v sklepu opredeli, katera dela in naloge v zavodu se opravljajo v nevarnih pogojih dela z vidika ogrožanja zdravja ali življenja javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo SARS-COV-2. Pri tem bi morale biti upoštevane dejanske okoliščine dela pri delodajalcu.

Menimo še, da delodajalec s sklepom ne bi smel omejevati obračuna dodatka zgolj na delež ur del in nalog, za katere je delodajalec sam opredelil, da se opravljajo pod nevarnimi pogoji! Po logičnem sklepanju bi lahko določil le, da se za obračun dodatka šteje ves čas, ko delavec dejansko opravlja takšna dela in naloge. Zgolj pri nevarnih delih in nalogah, katerih obseg je težko opredeliti, menimo, da bi se lahko v sodelovanju za zaposlenimi v sklepu opredelil povprečni obseg tedenskih delovnih ur, ko se na določenem delovnem mestu opravlja nevarna dela in naloge.

Zaposleni v zavodih opravljajo v času epidemije različna dela, a tudi v različnih okoliščinah. Nekateri opravljajo delo od doma in do dodatka ne morejo biti upravičeni. Drugi opravljajo (enako) delo, a v prostorih delodajalca brez stika z drugimi osebami ali z zelo omejenimi stiki. Medtem ko tretji več časa ali celo ves čas dela v prostorih delodajalca opravijo v stiku z drugimi osebami (bodisi s sodelavci bodisi z uporabniki v manjšem ali celo večjem številu).

Kako boste omenjene okoliščine upoštevali pri podajanju mnenja sindikata zavoda, je predmet vaše presoje in odločitve, upoštevaje specifike dela v zavodu. V nadaljevanju pa vam podajamo naše priporočilo o opredelitvi del in nalog, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji dela, in sicer za različne dejavnosti, v katerih zastopamo zaposlene. Prilagamo tudi vzorec sklepa za vzgojno-izobraževalne zavode.

Mnenje podajamo predvsem upoštevaje trenutna javna stališča stroke, da se virus, zaradi katerega je razglašena epidemija, širi med ljudmi predvsem preko aerosolov, torej majhnih kužnih delcev, ki jih izdiha okužena oseba. Ti naj bi v zaprtih prostorih še ure dolgo lebdeli v zraku. Slednje pomeni, da se verjetnost okužbe poveča z dolžino časa, ki ga delavci prebijejo v zaprtem prostoru skupaj z okuženo osebo. Posledično je večja nevarnost okužbe podana predvsem pri dalj časa trajajočih stikih v zaprtem prostoru z drugimi osebami (še posebej z večjo skupino oseb, kjer je verjetnost, da je med njimi kdo okužen, večja). V tem primeru tudi maske, dvometrska razdalja in drugi ukrepi, ki sicer zmanjšujejo možnost okužbe, sčasoma ne predstavljajo več zadostne zaščite. V manjši meri pa grozi okužba preko drugih oblik prenosa.

  • Dejavnost vzgoje in izobraževanja


Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga zaposleni strokovni delavci opravljajo neposredno z otroki, učenci, dijaki v vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šola, dijaški dom, študentski dom, vzgojni zavodi, zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami) oziroma drugimi osebami (če se zadnjega, upoštevaje priporočila NIJZ, ne izvede na daljavo).

Za vzgojiteljice in vzgojiteljice-pomočnice, denimo, vsaj ves čas, ko delajo v oddelku, za učitelje vsaj ves čas, ko so z otroki v razredu (bodisi v času pouka ali varstva v razredu med odmori). Tudi strokovnim delavcem, ki nimajo normiranega neposrednega dela z otroki oziroma uporabniki, a ga tudi v trenutnih razmerah občasno opravljajo, naj se ta čas upošteva. Enako pravilo bi veljalo za druge delavce, ki svoje delo redno opravljajo v skupini (npr. varuh-negovalec ali spremljevalec otrok s posebnimi potrebami).

Pri tehničnem osebju naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, upošteva vsaj delo, ki se opravlja v prostorih zavoda, kjer se nahajajo skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Na primer za kuharje čas, ko delajo skupaj s sodelavci v kuhinji, za hišnike, ko opravljajo vzdrževalna dela, kjer se nahaja več sodelavcev, ali ko prevažajo otroke, za čistilce vsaj za čas, ko čistijo prostore, kjer se zadržuje oziroma so se zadrževale druge osebe, in sanitarije itd.

Pri administrativno-računovodskem in drugem strokovnem osebju se za nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v stiku s sodelavci ali s strankami glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni v sodelovanju z delavci.
 
  • Dejavnost kulture

Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga zaposleni opravljajo neposredno z uporabniki kulturnih zavodov (knjižnica). Enako pravilo velja za zaposlene in strokovne delavce, ki delo opravljajo na terenu (arheološka izkopavanja, konservatorski nadzor nad gradbenimi deli pri prenovah arhitekturnih spomenikov in druge nepremične kulturne dediščine, konservatorsko-restavratorska dela na objektih nepremične kulturne dediščine …).

Pri umetniških delavcih (ustvarjalcih in poustvarjalcih) naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, štejejo skupne priprave umetniških delavcev na vajah oziroma pripravah, kjer se le-te še vedno izvajajo (tudi v manjših skupinah po dva ali trije).
Pri tehničnem osebju naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, upošteva vsaj delo, ki se opravlja v prostorih zavoda, kjer se delavke in delavci nahajajo skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Npr. čistilci, za čas ko čistijo prostore, kjer se zadržujejo oziroma so se zadrževale druge osebe, in sanitarije; hišniki in drugi tehniki, ki v tem času pospešeno opravljajo vzdrževalna dela.
Pri administrativno-računovodskem in drugem strokovnem osebju se kot nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v stiku s sodelavci ali z uporabniki glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni v sodelovanju z delavci.
 
  • Dejavnost raziskovanja

Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga znanstveni, strokovno-raziskovalni, mlajši raziskovalci, doktorandi, tehnični in ostali podporni sodelavci opravljajo v neposrednem stiku s študenti, partnerji in ostalimi uporabniki raziskovalnih zavodov. Gre za zaposlene, ki v bližnjem stiku s sodelavci, študenti ali drugimi prisotnimi opravljajo delo skupaj na terenu, v laboratoriju ali v nekem drugem zaprtem prostoru.

Pri administrativno-računovodskem, strokovnem in ostalem osebju se kot nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v bližnjem stiku s sodelavci ali drugimi strankami glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni kot potencialno nevarne za okužbo v delovnem procesu.


Pravna podlaga

Na podlagi 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS javnim uslužbencem, ki delajo v rizičnih razmerah (tudi za čas epidemije) pripada dodatek v obsegu 65 % urne postavke. Le za čas, ko delajo v nevarnih pogojih v skladu z drugim odstavkom tega člena. Komisija za razlago KPJS je spomladi sprejela razlago (Uradni list RS, št. 48/2020), s katero je med drugim dodatno določeno, da:
  • - so nevarni pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija

  • - ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu

  • - delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.


Kot prilogo tem obvestilom ob koncu dokumenta dodajamo tudi vzorec sklepa delodajalca, ki je zgolj priporočilo. Vzorec je prilagojen zgoraj podanim priporočilom za dejavnost vzgoje in izobraževanja. V vašem zavodu ga po potrebi smiselno prilagodite dejavnosti, ki jo vaš zavod izvaja, ter opredelitvi del in nalog, ki se izvajajo pod nevarnimi pogoji, upoštevaje okoliščine dela pri delodajalcu.



POVEČANJE DELEŽA ZAPOSLITEV RAČUNALNIKARJEV – ORGANIZATORJEV INFORMACIJSKIH DEJAVNOSTI (ROID-ov) V OŠ IN OŠPP TER NOVA UREDITEV V VRTCIH, GŠ IN SŠ GLEDE ZAGOTAVLJANJA IZVAJANJA NALOG VZDRŽEVALCA UČNE TEHNOLOGIJE IN ORGANIZATORJA INFORMACIJSKIH DEJAVNOSTI

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec je 27. oktobra 2020 sprejela sklep, s katerim je omogočila izboljšanje položaja strokovnih delavcev računalnikarjev – organizatorjev informacijskih dejavnosti v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom ter tudi sistemizacijo novega delovnega mesta v vrtcih in glasbenih šolah. V srednjih šolah posebno delovno mesto ni predvideno, vseeno pa je s sklepom določeno znižanje tedenske učne obveznosti učitelja ali več učiteljev, ki izvajajo naloge organizatorja informacijskih dejavnosti.

Predmetni sklep nadomešča ali dopolnjuje obstoječe ureditve v pravilnikih o normativih in standardih za posamezno raven vzgoje in izobraževanja. Šole so zato dolžne ta nova delovna mesta ustrezno sistemizirati, povečati pripadajoče deleže strokovnega delavca ROID na šolo oziroma v srednjih šolah zagotoviti izvajanje nalog organizatorja informacijskih dejavnosti. Ureditev je začasne narave, in sicer bo veljala do konca tega šolskega leta, tj. do 31. 8. 2021.

V nadaljevanju vas, spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, seznanjamo z aktivnostmi, ki jih je treba na zavodih izvesti glede na predmetni sklep.
Povečanje deleža zaposlitev obstoječim strokovnim delavcem ROID, razpis za nova delovna mesta in tudi zmanjšanje ur tedenske učne obveznosti učiteljem v srednjih šolah, ki izvajajo naloge organizatorja informacijskih dejavnosti, so možni že od 29. oktobra 2020 naprej, ko je sklep začel veljati, tj. z dnem objave na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ): https://www.gov.si/novice/2020-10-28-sklep-o-nujnih-ukrepih-na-podrocju-kadrovske-problematike-ki-so-potrebni-za-nemoteno-delovanje-vzgojno-izobrazevalnih-zavodov/.

Sklep tako, kot je zapisano, velja od 29. oktobra 2020 do 31. avgusta 2021.


Vrtci in glasbene šole
Novo delovno mesto bo sistemizirano le, če vaš vrtec oziroma glasbena šola nima že sklenjene pogodbe z zunanjim izvajalcem tovrstnih storitev. Pri vodstvu zavoda preverite veljavnost pogodbe. Če bi se ta iztekla pred 31. 8. 2021, se z vodstvom dogovorite, ali bo zavod sistemiziral novo delovno mesto v skladu s sklepom ali bo obnovil pogodbo z zunanjim izvajalcem. Če se boste odločili v zavodu zaposliti novega delavca, bodite pozorni na to, da je sklep le začasne narave, kar pomeni, da se lahko delodajalec odloči skleniti pogodbo o zaposlitvi tudi le za določen čas (do 31. 8. 2021).


Osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
Predvidevamo, da se bo na podlagi izboljšanega normativa spremenil delež zaposlitev že zaposlenih strokovnih delavcev ROID. Druga možnost je, da ravnatelj nov delež delovnega mesta razpiše ali ponudi drugemu strokovnemu delavcu v zavodu, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta ROID (brez razpisa).

V nekaterih primerih bo treba skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, in sicer:

  • - če se bo spremenil skupni obseg zaposlitve delavca,

  • - v primerih, kjer je v obstoječih pogodbah o zaposlitvi izrecno določen delež zaposlitve na delovnem mestu ROID, ta pa se na podlagi spremenjenega normativa povečuje.


Pri sklepanju novih pogodb o zaposlitvi bodite pozorni na to, da je sklep s povečanim normativom le začasne narave, kar pomeni, da bo delodajalec že zaposlenim ROID-ovcem ali drugim strokovnim delavcem ponudil novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. V teh primerih je treba skleniti novo pogodbo za določen čas na podlagi 4. odstavka 49. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v povezavi s tretjo alinejo prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (povečan obseg dela). To zakonsko določilo omogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas z delavcem, ki je pri delodajalcu že zaposlen za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas pa delavcu mirujejo vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. To pomeni, da ima delavec, ko se mu izteče pogodba o zaposlitvi za določen čas, pravico do vrnitve na delovno mesto/-a v obsegu, kakor ga določa njegova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.

Tudi v primeru razpisov se bo delodajalec najverjetneje odločil, da z novim delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas (do 31. 8. 2021), na podlagi začasno povečanega normativa.


Srednje šole

V srednjih šolah je rešitev nekoliko drugačna, saj sklep ne prinaša posebnega delovnega mesta strokovnega delavca za izvajanje nalog organizatorja informacijskih dejavnosti, temveč gre za rešitev, kjer se učitelju ali več učiteljem, ki ima/imajo znanje s področja informacijsko-komunikacijske oziroma digitalne tehnologije ter kompetence za strokovno podporo učiteljem pri uporabi te tehnologije pri pouku, zmanjša tedensko število ur pouka. Zmanjšanje števila ur pouka je pri tem odvisno od števila dijakov. Čeprav se v srednjih šolah ne spreminja delovno mesto, na katerem se izvajajo naloge organizatorja informacijskih dejavnosti, gre za bistveno spremembo obstoječih pogodb o zaposlitvi tistih učiteljev, ki bodo v aktualnem šolskem letu prevzeli izvajanje teh nalog. Spreminja se vrsta del in nalog glede na njihove dosedanje pogodbe o zaposlitvi. V skladu z 49. členom ZDR-1 v povezavi z 31. členom ZDR-1 je treba v teh primerih skleniti novo pogodbo (aneks ne zadošča). Ker gre tudi na področju srednjih šol za začasni ukrep ministrstva, bodo nove pogodbe o zaposlitvi z dodatnimi delovnimi nalogami najverjetneje le začasne narave. Tudi v teh primerih je treba skleniti novo pogodbo za določen čas na podlagi 4. odstavka 49. člena Zakona o delovnih razmerjih v povezavi s tretjo alinejo prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (povečan obseg dela). V času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Ure pouka, ki jih ti učitelji ne bodo mogli več izvajati, bo vodstvo prerazporedilo na druge učitelje ali v deležih razpisalo nove zaposlitve. Tudi te zaposlitve bodo le za določen čas do 31.8.2020.

Če boste morda imeli o izpostavljeni tematiki dodatna vprašanja, povezana s konkretnimi situacijami v svojih zavodih, se lahko obrnete na strokovne sodelavke in sodelavce za pravne zadeve SVIZ, in sicer upoštevaje naslednji »razdelilnik« glede na območni odbor, s katerega prihajate, oziroma glede na raven izobraževanja: https://www.sviz.si/pravno-svetovanje/ .

Ob zapisanem vas seznanjamo še, da je SVIZ konec oktobra na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovil tudi svoje predloge za izboljšanje položaja ROID ter drugih istovrstnih delovnih mest v vrtcih, glasbenih šolah in srednjih šolah. Predlagamo trajnejšo ureditev z ustreznimi spremembami oziroma dopolnitvami pravilnikov o normativih in standardih od vrtcev do srednjih šol. Usklajevanja z ministrstvom se bodo predvidoma začela v drugi polovici novembra, zaključiti pa bi jih morali do aprila prihodnje leto, zato da bodo šole za šolsko leto 2021/22 lahko ustrezno načrtovale ustrezne zaposlitve strokovnih delavcev.


VARSTVO OTROK ZARADI VIŠJE SILE

Z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) ali t. i. PKP5 je bila posebej urejena podlaga odsotnosti z dela, ko delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljevanju: višje sile zaradi obveznosti varstva).

Na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZZUOOP se v okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Pri višji sili gre za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca, delodajalec pa mora sprejeti, da delavec dela ne more opravljati iz razloga višje sile. Višja sila daje delavcu tako pravico do odsotnosti kot tudi do nadomestila za odsotnost, ki je v skladu z ZZUOOP določeno v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.

ZDR-1 v okviru splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, kar je v ZZUOOP konkretizirano na način, da mora delavec v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga obvestiti delodajalca o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile. Na tem mestu dodajamo, da mora delodajalec v postopku uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, vlogi priložiti tudi izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile (tretji odstavek 61. člena ZZUOOP; tukaj primer izjave:
https://www.ess.gov.si/_files/13660/Povracilo_nadomestila_Izjava_zaposlenega
_obstoj_osebnih_okoliscin.doc
). Delodajalec nato povračilo uveljavlja na Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer
najpozneje v 8 dneh od začetka odsotnosti zaposlenega https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_
zaposlovanju/intukrep-povracilo-nadomestila-place
).


Če povzamemo, je delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela, v obdobju, dokler so izpolnjeni vsi elementi višje sile (dokler je višja sila podana) na podlagi ZDR-1 oz. ZZUOOP, upravičeno odsoten z dela. To nezmožnost opravljanja dela delavca zaradi višje sile pa je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Če je pri delavcu podana višja sila zaradi obveznosti varstva v skladu z ZZUOOP, pa ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, delodajalec pa lahko uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače.

 


S spoštovanjem,

Branimir Štrukelj,  glavni tajnik SVIZ


Priloga:

-
Dodatek za delo v rizičnih razmerah v času epidemije _ osnutek sklepa delodajalca za zavode v vzgoji in izobraževanju

---------------------------------------------------------------------------------


OSNUTEK SKLEPA DELODAJALCA ZA ZAVODE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Številka:
Datum:

Na podlagi 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18: v nadaljevanju: KPJS) in v skladu s sprejeto razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS (Uradni list RS, št. 48/20) ter v povezavi z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20: v nadaljevanju: Odlok) izdaja ravnatelj/direktor


SKLEP
o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter časa
opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih

1. člen

S tem sklepom se določa dela in naloge javnih uslužbencev v obdobju razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela ter čas, ko javni uslužbenec opravlja dela in naloge v nevarnih pogojih dela.

2. člen


V nevarnih pogojih dela se opravljajo naslednja dela in naloge v določenem časovnem obdobju delovnega časa:

Dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih

Čas, v katerem se opravljajo dela in naloge v nevarnih pogojih

Neposredno delo z otroki/učenci/ dijaki/študenti v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer se dejavnost izvaja

Dejanske ure dela neposrednega dela v prostorih zavoda.

Tehnična in vzdrževalna dela v prostorih delodajalca, ki se izvaja ob prisotnosti ali sodelovanju drugih delavcev oziroma oseb:

  • kuharji: delo skupaj s sodelavci v kuhinji,

  • vzdrževalec/voznik: delo v prisotnosti več sodelavcev, ko se prevažajo druge osebe,

  • čistilec: čas, ko se čistijo prostori, kjer se zadržuje večje število oseb in sanitarije

  • ....

Ure dela neposrednega dela v prostorih zavoda ob prisotnosti ali sodelovanju drugih delavcev oziroma oseb po realizaciji.
ALI
/po opredelitvi obsega ur:

  • kuharji: __ur

  • vzdrževalec/voznik: __ur

  • čistilec: __ur

  • .....

Strokovno, računovodsko in administrativno delo v prostorih delodajalca, ki se opravljajo v neposrednem stiku s sodelavci ali s strankami glede na dejanske okoliščine

Ure neposrednega dela s sodelavci ali strankami:

  • delovno mesto: __ ur


3. člen


Podlaga za določitev delovnega časa iz prejšnjega odstavka je evidenca o delovnem času in upoštevanje drugi evidenc delodajalca o opravljanju dela.

4. člen


Ta sklep začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od vključno 19. oktobra 2020 do vključno 17. novembra 2020 oziroma do preklica epidemije.

Ime in priimek direktorja/ravnatelja
 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 30. oktobra 2020


OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ



KLJUČNI UKREPI ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19


Državni zbor RS je 15. oktobra 2020 sprejel Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), s katerim se določajo začasni ukrepi na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture. ZZUOOP je stopil v veljavo 24. 10. 2020. Nekaj sprememb je zelo pomembnih tudi članstvo SVIZ, zato jih povzemamo v prilogi k Obvestilom.


NEPREMIŠLJENI VLADNI UKREPI V VRTCIH POVEČUJEJO PRENOS OKUŽB MED ZAPOSLENIMI

Z vseh koncev Slovenije dobivamo informacije o velikem porastu števila okuženih med zaposlenimi v vrtcih, ki jim pritrjujejo tudi podatki strokovnjakov. Prepričani smo, da največji del odgovornosti za to nosi Vlada RS, ki za vodstva vrtcev po ukinitvi izdajanja odločb o karantenah ni pripravila navodil, kako naj ravnajo, če je bil zaposleni v stiku z okuženo osebo. Obstajajo celo primeri, da so imeli v posameznem vrtcu okužbo med vzgojiteljicami ali njihovimi pomočnicami, ostali zaposleni pa so prišli na delo, kot da se ni zgodilo nič. Podobno se je dogajalo tudi na strani staršev, ki so bili v stiku z okuženo osebo, a so odšli – zaradi iste nejasnosti – na delo, svojega otroka pa pripeljali v vrtec, kar je število okuženih zgolj še dodatno povečevalo. Nekateri vrtci so bili pred začetkom jesenskih šolskih počitnic, da zaradi okužb med zaposlenimi ne bi mogli več zagotavljati normalnega delovanja. SVIZ že od konca avgusta opozarja pristojne in javnost, da bi morali vrtci in šole imeti možnosti zaposlovanja dodatnih delavcev, od pripravnikov do študentov in tehničnega osebja. Zahtevali smo, naj se za stabilno delovanje vrtcev in šol zagotovijo dodatna sredstva (za nove zaposlitve, za tehnične in organizacijske prilagoditve, za varovalno opremo za zaposlene), vendar je vladajoča koalicija naše zahteve zavrnila.

Konec minulega tedna je Vlada RS napovedala zaprtje vrtcev, ki bi sprejemali le otroke staršev, katerih delo je nujno potrebno za delovanje države in družbe, sprejeti odlok pa je to razširil še na vse zaposlene starše, ki varstva ne morejo zagotoviti na drug način. Konkretno odločitev o obsegu varstva oziroma zaprtju vrtcev pa je Vlada dejansko prepustila županom. Ukrep se je, povsem pričakovano in skladno z našimi napovedmi, spremenil v svoje nasprotje, saj so v številnih občinah vsi vrtci odprti, kar zagotovo ne bo vplivalo pozitivno na omejevanje širjenja epidemije. Vladi očitamo, da ni jasno omejila skupin staršev, ki so upravičeni do varstva otrok, nekaterim županom, ki so dobesedno vabili starše, naj pripeljejo otroke v vrtce, pa očitamo, da so pri tem povsem zanemarili skrb za zdravje in varnost zaposlenih v vrtcih. SVIZ zahteva, da se delo v vrtcih omeji do mere, ki še preprečuje širitev okužb med zaposlenimi v vrtcih, hkrati pa vztrajamo, da se takoj zagotovi dodatne zaposlitve, ker le izpolnitev obeh zahtev omogoča varno in stabilno delovanje vrtcev. Nihče si ne želi zaprtja vrtcev, a če oblasti ne bodo bolj premišljeno ukrepale in če ne bodo slišale (še naprej želele slišati) opozoril zaposlenih in njihovih predstavnikov, se bo zgodilo prav to.


ZAČETEK ISKANJA REŠITEV O OSMIH ZAHTEVAH SVIZ-a IN ZBLIŽANJE STALIŠČ GLEDE IZBOLJŠANJA NORMATIVOV ZA RAČUNALNIČARJE

Minuli petek, 23. oktobra, je končno prišlo do prvega operativnega srečanja pogajalskih skupin SVIZ in MIZŠ glede uresničitve osmih zahtev, ki jih je SVIZ že več kot en mesec pred tem naslovil na ministrico za izobraževanje. Slednje na sestanku sicer ni bilo; MIZŠ je na njem zastopal državni sekretar dr. Jure Gašparič. MIZŠ je soglašal, da se o naših zahtevah s SVIZ usklajuje in ob koncu o dogovorjenem z nami sklene tudi pisni dogovor. Prednost na pogovorih smo dali naši tretji zahtevi, to je takojšni ureditvi problematike oziroma normativov za računalničarje, ki so pri ponovnem organiziranju in uvajanju izobraževanja na daljavo ključnega pomena. Izboljšanje normativov SVIZ sicer zahteva že vrsto let. Ministrstvo je minuli mesec končno pripravilo predlog sprememb normativov za računalničarje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in jih posredovalo v javno razpravo. SVIZ je na predlagane spremembe pravilnikov posredoval pripombe, s katerimi vas bomo podrobneje seznanili v prihodnjih Obvestilih. Na petkovem sestanku je bil dogovorjen tudi začetek usklajevanj z MIZŠ o naših predlogih. Ker gre pri urejanju položaja ROID-ov za spremembo predpisa, ki se sprejema za daljše obdobje, ustrezne normative za računalničarje pa zaradi izobraževanja na daljavo potrebujemo takoj, smo se dogovorili, da na podlagi pooblastil, ki jih ministrici za izobraževanje daje interventna zakonodaja, začasno (do ustreznih temeljitejših sprememb pravilnikov) določimo začasne normative z njihovo takojšnjo uveljavitvijo. V SVIZ vztrajamo, da se MIZŠ tudi o teh začasnih normativih uskladi s SVIZ.

V nadaljevanju sestanka je SVIZ izpostavil zahtevo po dodatnih zaposlitvah v vrtcih in šolah, ki so nujne, predvsem zaradi negativnih učinkov epidemije, ki zmanjšuje razpoložljivost osebja za delo. Ponovno smo izpostavili, da brez dodatnih proračunskih sredstev za izobraževanje, ki se jih nameni za nevtralizacijo učinkov epidemije, vključno z dodatnimi zaposlitvami, vzgojno-izobraževalni sistem preprosto ne bo zdržal in ne bo mogel učinkovito in stabilno delovati. Poleg zagotovitve dodatnih proračunskih sredstev za zaposlitve tehničnega, administrativnega in strokovnega kadra bi moral MIZŠ v najkrajšem času pripraviti tudi razpis za pripravnike v vrtcih in šolah, ki bi lahko pomembno razbremenili strokovno osebje. Za razliko od SVIZ, kjer ocenjujemo, da bo dodatno osebje potrebno zaposlovati vsaj do konca tega šolskega leta, se MIZŠ nagiba k zaposlovanju študentov, ki pomeni bolj reševanje trenutnih razmer in za obdobje nekaj tednov, in obenem ob dejstvu, da je prispevek študentov po kakovosti in obsegu bolj omejen od dela, ki so ga sposobni prispevati diplomanti-pripravniki. Jasno je, da bi bil strošek angažiranja študentov nižji od stroška zaposlitve pripravnikov, a to po naši oceni nikakor ne bi smelo biti odločilno merilo. SVIZ bo pozval poslanke in poslance Državnega zbora, naj za obvladovanje epidemije ter zagotavljanje stabilnega in kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v proračunu za leto 2021 namenijo dodatnih 90 milijonov proračunskih sredstev.


GO SVIZ KRITIČNO O POUKU NA DALJAVO IN STANJU SOCIALNEGA DIALOGA PRI NAS

Prek videopovezave je bila 20. oktobra izpeljana seja Glavnega odbora sindikata, na dnevnem redu katere so bila številna pereča vprašanja, ki so se od začetka tega šolskega leta, pa tudi prek počitnic in že prej od pomladi, nakopičila v vzgojno-izobraževalnem prostoru, in druga aktualna problematika. Članice in člani GO so sprejeli stališče do zaprtja šol in vzpostavitve pouka na daljavo ter stališče sindikata do vladne razgradnje socialnega dialoga.

GO SVIZ sprašuje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kaj bo storilo za nevtralizacijo poglabljanja razlik, ki pri izobraževanju na daljavo nastajajo zaradi neenakih pogojev za učenje.
Opozorili smo, da se z izvajanjem izobraževanja na daljavo znova poglabljajo vrzeli v znanju med učenci in dijaki zaradi neenakih materialnih pogojev za učenje ter sposobnosti in možnosti njihovih staršev, da sodelujejo pri učenju. GO SVIZ zato MIZŠ sprašuje, kdaj, kako in v kakšni meri bo mogoče odpraviti vrzeli v znanju učencev in dijakov, če se ti dlje ne bodo vrnili v šole. Sprašujemo tudi, kdaj bodo zagotovljeni ustrezni tehnični pogoji, da se bodo lahko tako šolajoči kot učitelji vključili v pouk na daljavo.

Kritiko si poleg MIZŠ zasluži tudi Zavod za šolstvo, ker tudi po pomladnih izkušnjah nista pripravila ustreznih organizacijskih navodil in strokovnega gradiva za učinkovito izvajanje pouka na daljavo. Še vedno niso pripravljeni niti ustrezni protokoli in prilagoditve pravil, ki bi zagotavljali verodostojno in pravično vrednotenje in ocenjevanje znanja na daljavo. Kdaj oziroma ali sploh bodo šole in učiteljstvo ta navodila prejeli?

Glavni odbor SVIZ je opozoril tudi na odnos vlade do socialnega dialoga in obsodil vladno vse bolj sistematično omejevanje in zavračanje socialnega dialoga. Poseben očitek leti tudi na ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki zavrača vsakršne pogovore s predstavniki zaposlenih, ignorira vse pozive k iskanju rešitev in reprezentativnih sindikatov sploh ne priznava za partnerje pri reševanju skrajno zahtevnega položaja kulture in kulturnikov.


Spopad za ohranitev dosežene ravni socialnega partnerstva v naši državi je očitno neizbežen in hkrati že del širšega nasprotovanja poskusu potisniti celotno družbo v avtoritarnost, stran od pravne in socialne države, v druščino najbolj spornih članic Višegrajske skupine, v katerih socialnega dialoga sploh več ni. Celotne na seji GO SVIZ sprejete sklepe in stališča si lahko preberete na tej povezavi.


ODPOVED UČITELJU IN SINDIKALNEMU ZAUPNIKU NA SŠOM JE BILA NEZAKONITA

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v celoti potrdilo sodbo prvostopenjskega delovnega sodišča o nezakoniti odpovedi delovnega razmerja učitelju Srednje šole za oblikovanje Maribor in sindikalnemu zaupniku Dejanu Paski. Šola ga bo morala znova zaposliti. Delovno sodišče v Mariboru je že letos spomladi presodilo, da je bila izredna odpoved nezakonita. Odpoved je razveljavilo in šoli naložilo, da mora učitelja ponovno zaposliti in mu izplačati plače za nazaj. To odločitev je nedavno potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. V SVIZ smo ves čas postopkov zoper našega sindikalnega zaupnika ugovarjali, da je bil odpuščen le zato, ker je bil zaradi korektnega opravljanja funkcije sindikalnega zaupnika moteč za ravnateljico. Že prvostopenjsko sodišče je sicer v obrazložitvi svoje sodbe posebej izpostavilo, da je naloga sindikalnega zaupnika, da varuje pravice in interese delavcev pri delodajalcu, zaradi česar sindikalni zaupnik tudi uživa posebno zakonsko varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pomemben je tudi poudarek sodišča, da ima tako sindikalni zaupnik kot tudi vsak zaposleni pravico izraziti svoje mnenje o tem, da vodstvo šole ne dela dobro, in zaradi takšne izjave ne sme trpeti kakršnih koli negativnih posledic. Z nezakonito izredno odpovedjo je ravnateljica šoli povzročila za več kot 25.000 evrov stroškov, pri čemer niso všteti stroški, ki jih je imela šola s svojimi odvetniki in pravnimi svetovalci.

V podobnem primeru prav tako na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, kjer je ravnateljica zaradi očitkov o kršitvi konkurenčne prepovedi odpustila učiteljico Cvetko Hojnik (tudi njo zastopa SVIZ), je mariborsko delovno sodišče nedavno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi iz krivdnega razloga. Odvetnik Dino Bauk, ki v imenu SVIZ-a zastopa našo kolegico Cvetko Hojnik, se je na odločitev mariborskega sodišča že pritožil.


SVIZ MINISTRA ZA KULTURO POZVAL K TAKOJŠNJEMU UKREPANJU

Sindikalna konferenca kulturnih organizacij SVIZ je konec septembra ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija pozvala k takojšnjemu ustreznemu in odgovornemu ravnanju v času, ko je sektor kulture kritično ogrožen. Ministra smo opozorili, da je bil kulturni sektor zaradi epidemije najbolj občutno prizadet, kot pa kaže, bo to posebno stanje trajalo še vsaj leto dni, z bistveno dolgotrajnejšimi posledicami. Izpostavili smo dejstvo zniževanja sredstev za kulturo v zadnjem desetletju, medtem ko so se ob epidemiji finančne razmere v dejavnosti kulture še dodatno poslabšale, problematika kulturnih zavodov pa se je zgolj še poglobila. Ministra smo opomnili še na kadrovsko podhranjenost kulturnih zavodov, ki je bila prisotna že pred epidemijo ter je v koronarazmerah še akutnejša. Ponekod zasedbe ta hip zahtevajo več kadra (nadomeščanje okuženih oz. tistih, ki morajo zaradi kateregakoli razloga v samoizolacijo), spet drugje pa je kader zaradi več ponovitev precej bolj obremenjen. Prav tako primanjkuje IT kadra in primerne opreme, s katerimi bi zadostili potrebi po večji količini digitalnih vsebin. Opozorili smo še na potrebo po varovanju starejših delavcev in tistih z ozdravljenimi težkimi boleznimi.

Kulturni zavodi so od MK upravičeno pričakovali konstruktivna, poenotena in jasna navodila, kako postopati v teh razmerah, ter si obetali podporo in pomoč ministrstva v skrbi za preživetje kulture v naši državi". Po poizvedovanju na terenu pa smo v sindikatu ugotovili, da so zavodi v celoti prepuščeni samim sebi ter lastni iznajdljivosti, praksa je pokazala še, da so koronarazmere v posameznih zavodih zelo različne. Ministra Simonitija smo zato pozvali k takojšnjemu odlikovanju tehničnih, sistematičnih, dolgoročnih in enotnih smernic, prilagojenih posebej za posamezne tipe kulturnih zavodov, upoštevajoč, komu so namenjeni programi oz. prireditve. Ministra smo opozorili tudi na položaj zaposlenih v kulturi, saj se je zaskrbljujoče velik delež njih znašel v nezavidljivem položaju, na robu (če že ne pod robom) preživetja – ne le njih samih, temveč tudi njihovih družin. Pozvali smo ga: »Odzovite se in jim omogočite njihov obstoj ter s svojim znanjem pokažite, da vam je mar za preživetje kulture v naši državi«.

In odziv ministra Simonitija? Na SVIZ smo z naslova službe za odnose z javnostmi MK prejeli odgovor na naša zaskrbljena opozorila in pozive ministru osebno. Prvič doslej smo doživeli, da na pomembna, utemeljena vsebinska vprašanja (ključnega pomena za zaposlene!) nismo prejeli odgovora pristojnega ministra, temveč odgovor, ki ga je pripravila Služba za odnose z javnostmi in ga niti priložila v obliki dokumenta kot prilogo, temveč ga zapisala neposredno v pogovorno okno e-pošte. SVIZ je kot socialni partner nad takšnim načinom odnosa in komunikacije globoko razočaran ter ga obsoja in ocenjuje kot neprimernega in nedopustnega. Več kot očitno je, da za ministra Simonitija socialni dialog na področju kulture ni več zaželen oz. možen. Minister s svojim pristopom izgublja zaupanje in spoštovanje. V sindikatu iz tedna v teden vse bolj spoznavamo in postajamo prepričani, da postaja učinkovit, usklajen, spoštljiv, enakopraven, kakovosten in transparenten socialni dialog v tem mandatu z ministrom za kulturo žal vse manj verjeten.


NOVI NAČIN OBRAČUNAVANJA KILOMETRINE PRI POVRAČILU POTNIH STROŠKOV


Vladna in sindikalna pogajalska skupina za javni sektor sta se po sprostitvi cen bencina, na pogajanjih v ponedeljek, 26. oktobra, dogovorili o načinu obračunavanja kilometrine pri povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela. Vlada je namreč odpravila uredbo, ki je dotlej regulirala ceno bencina, ne da bi prej ustrezno poskrbela tudi za ureditev izračuna potnih stroškov. Ker se od prvega oktobra cene naftnih derivatov oblikujejo prosto na trgu, ni več osnove za izračun kilometrine, z ureditvijo pa se je mudilo, saj se približuje konec meseca in s tem obračun oktobrskih plač. Za obračun kilometrine se uporabi podatek o najvišji povprečni tedenski poročani ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za pretekli mesec. Ta podatek bo Ministrstvo za javno upravo vsak mesec sproti objavilo na svoji spletni strani. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje novi način obračuna kilometrine, je v prilogi teh Obvestil.



STANOVANJSKI KREDITI IN OSTALA PONUDBA DELAVSKE HRANILNICE ZA ČLANICE IN ČLANE SVIZ


V Delavski hranilnici so skupaj z nami pripravili prav posebno in zelo privlačno ponudbo za članice in člane SVIZ-a. Bistvena novost ponudbe je možnost najema stanovanjskega kredita brez stroškov odobritve in ob izjemno ugodnih obrestnih merah. Novost sodelovanja med DH in SVIZ-om je tudi ponudba lizinga za najem oz. nakup vozila. Podrobnosti omenjenih in nekaterih drugih ponudb (Svizova čebelica, gotovinski krediti, odprtje računa v DH) preverite v priloženi brošuri. Sindikalne zaupnice in zaupnike prosim, da z novimi ugodnostmi seznanite vaše kolegice in kolege, tako tiste, ki so že člani sindikata kot tiste, ki bi to lahko postali. Brošuro boste v tiskani obliki v prihodnjih dneh prejeli tudi na zavode.


Z lepimi pozdravi in ostanimo zdravi!

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ Slovenije

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 26. oktobra 2020

 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

 

PRAVICE IN OBVEZNOSTI ZAPOSLENIH V POVEZAVI Z OKUŽBAMI S KORONAVIRUSOM COVID-19 IN OB PRENEHANJU IZVAJANJA EPIDEMIOLOŠKIH RAZISKAV S STRANI NIJZ

V zadnjih dneh smo prejeli več vprašanj v povezavi z zaprtjem vzgojno-izobraževalnih zavodov ter vprašanj, povezanih s primeri okužb v vzgojno-izobraževalnih zavodih ob (ne)izvajanju epidemioloških raziskav ter (ne)odrejanju karanten s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), in sicer predvsem v smislu, kakšne so ob tem pravice zaposlenih.

 

  1. Prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in odsotnost z dela

Vlada RS je sprejela Odlok o omejitvah zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (povezava, str. 203), a določila nekaj izjem. V zavodih se lahko tako še vedno zbirajo in delajo vsi delavci, ki tam opravljajo delo, člani organov zavoda ter otroci/uporabniki vrtca zaradi izvajanja varstva. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je zavodom na to temo že posredovalo več okrožnic. Delodajalec lahko za čas zaprtja zavodov organizira delo delavcev tudi kot delo od doma.

Če za čas zaprtja zavodov delodajalec delavcem ne more zagotavljati opravljanja dela ne v zavodu ne na domu, delavec pa je zdrav (ni bolniške, izolacije ali karantene ipd.) in ni dogovorjena izraba letnega dopusta, lahko delodajalec odredi čakanje na delo na domu iz poslovnega razloga (138. člen ZDR-1), delavec pa ima v skladu s trenutno veljavnimi predpisi pravico do nadomestila plače v višini 80 % (v kulturi 85 % na podlagi 80. člena KPK).

Smo v tednu šolskih počitnic, v času katerih imajo zaposleni v dejavnosti VIZ možnost izrabe letnega dopusta. Izraba letnega dopusta v času šolskih počitnic mora biti izrecno dogovorjena med delavcem in delodajalcem in torej ne sme biti zgolj enostransko odrejena s strani delodajalca (o tem tudi Inšpektorat RS za delo, tukaj). Če bi delodajalec to storil, delavcem svetujemo, naj, če letnega dopusta ne želijo izrabljati, to delodajalcu nemudoma sporočijo (npr. po e-pošti) in ga pozovejo k podaji navodil v zvezi z delom oziroma njihovo odsotnostjo.

Navajamo še, da odsotnost z dela zaradi t. i. višje sile na strani delavca predstavlja odsotnost z dela, torej na dni, ko bi moral opravljati delo. Slednji razlog uveljavlja delavec. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih-1 je upravičen do 50-% nadomestila plače (a ne manj kot 70 % min. plače). Če je varstvo otroka potrebno zaradi nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole zaradi zunanje objektivne okoliščine (npr. zaprtja vrtca), pa je v skladu s 3. odstavkom 57. člena trenutnega interventnega zakona (ZZUOOP – tukaj) delavec upravičen do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 %). Če bi razlog višje sile v času šolskih počitnic uveljavljali tudi starši učencev do vključno petega razreda osnovne šole (predvsem strokovni delavci šol), opozarjamo, da niso upravičeni do nadomestila plače za primer višje sile po ZZUOOP, ampak po ZDR-1. Slednje pa ne velja za čas podaljšanih šolskih počitnic zaradi epidemije, saj gre za primer zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole,  nadomestilo plače pa je 80% (dopolnitev, 2. 11. 2020).
 
  1. Pravice zaposlenih ob pojavu potrjenega primera okužbe s SARS-CoV-2 v zavodu v okoliščinah neizvajanja epidemioloških raziskav

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je zavodom dne 24. 10. 2020 posredovalo okrožnico z usmeritvami in priporočili NIJZ glede usmeritev za vodstva ob pojavu potrjenega primera okužbe s SARS-CoV-2 v njihovem zavodu. Iz slednjega izhaja, da vodstvo samo identificira visoko rizične stike in poda predloge NIJZ za karanteno na domu v skladu z ZZUOOP (natančnejše informacije o tem so dostopne na https://www.nijz.si/sl/nova-ureditev-karanten-na-domu).

V SVIZ vseeno ocenjujemo, da okrožnica MIZŠ in navodila NIJZ ne odgovorijo na vsa relevantna vprašanja o pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja, ki jih prejemamo. Tako, denimo, ne pojasnjujejo:
 
  1. Kakšna je dolžnost delavca, ki je okužen, tj. pozitiven na testu za koronavirusno bolezen SARS-CoV-2, pri obveščanju o tem v okviru delovnega razmerja?
 
  1. Katera je pravna podlaga za odsotnost z dela za delavca, ki je bil v rizičnem stiku z okuženo osebo, in ga delodajalec napoti, naj dela ne opravlja?
 
  1. Kakšna je višina nadomestila v primeru takšne odsotnosti?
 
  1. Ali gre v primeru nastopa bolezni SARS-CoV-2 zaradi rizičnega stika z okuženim na delovnem mestu in posledične nezmožnosti za delo za poškodbo na delu? Kakšno je nadomestilo plače v tem primeru?
 
  1. Kakšna je dolžnost delavca, ki je okužen, tj. pozitiven na testu za koronavirusno bolezen SARS-CoV-2, pri obveščanju o tem v okviru delovnega razmerja?

Po pojasnilih NIJZ predstavniki inštituta trenutno stopijo v stik zgolj z okuženim posameznikom. Temu je svetovano, naj o okužbi obvesti še druge osebe, s katerimi je bil v rizičnem stiku. Če se delavec okuži s koronavirusom covid-19, menimo, da je o tem ter o morebitnih rizičnih stikih (s sodelavci oz. otroki) dolžan čim prej obvestiti delodajalca.

V skladu s 35. členom Zakona o delovnih razmerjih-1 (ZDR-1) je delavec dolžan spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Drugi odstavek 36. člena Zakona o delovnih razmerjih-1 (ZDR-1) določa: »Delavec mora obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu.« Prav tako mora na podlagi istega člena obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti.

Res je, da gre za posredovanje osebnega podatka, ki uživa posebno varstvo v skladu z Uredbo o varstvu osebnih podatkov GDPR in ga oseba praviloma ni dolžna posredovati drugim. A pravno je situacija drugačna v primeru nastalih izrednih razmer epidemije, ko se soočamo s širjenjem okužb s covidom-19 in sta ogrožena tako zdravje posameznika kot javno zdravje. Te posebne okoliščine lahko terjajo ukrepe, ki posegajo tudi na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov. V primeru bolj tveganih vrst del, ki vključujejo tesne stike z drugimi osebami v času epidemije (npr. v vrtcu ali šoli), je to izjema oziroma je dolžnost delavca, da obvešča o okužbi in rizičnih stikih, njegova dolžnost iz delovnega razmerja. Tako izhaja tudi iz mnenj informacijske pooblaščenke (mnenje tukaj).

Poudarjamo pa, da delavec praviloma ni dolžan, da o svoji okužbi druge zaposlene v zavodu obvešča sam, oziroma velja, da ga delodajalec praviloma k temu ne sme obvezati. Delavec je namreč v delovnem razmerju z delodajalcem, slednji pa je dolžan ostalim delavcem zagotavljati varne in zdrave pogoje za delo. Delodajalec drugim delavcem praviloma ne sme posredovati imena in priimka delavca, ki je okužen z omenjeno boleznijo. Splošno obveščanje drugih zaposlenih o dejstvu obstoja okužbe, brez da bi delodajalec ob tem navedel dodatne podatke, kot so ime, spol, druge informacije, ki delajo posameznika določljivega, vsekakor ni sporno. Posredovanje podatka na način, da je mogoče jasno identificirati posameznika, pa je možno le izjemoma in v posamičnih primerih, pri katerih morajo pristojni v sodelovanju z zdravstveno stroko (NIJZ) presojati in ugotavljati, kateri podatki so potrebni za zaščito življenjskih interesov ljudi ali v zvezi z zagotavljanjem zdravja in varstva pri delu ali na drugih pravnih podlagah. Tudi o tem piše urad Informacijskega pooblaščenca (npr. v tem mnenju). Delavec bi bil dolžan svoje sodelavce o svoji okužbi obveščati sam le izjemoma, denimo če mu delodajalec oziroma nadrejena oseba nista dosegljiva ali sta odsotna z dela ipd. Delavec pa lahko o okužbi obvesti svoje kolege po lastni presoji, kar je glede na trenutno situacijo vsekakor primerno.

  1. Katera je pravna podlaga za odsotnost z dela za delavca, ki je bil v rizičnem stiku z okuženo osebo, delodajalec pa mu po lastni presoji dela ne zagotavlja oziroma delavec dela ne opravlja?

Izhajajoč iz zadnjih zapisov NIJZ in MIZŠ bodo morali delodajalci sami presoditi, kateri delavci naj bi zaradi stika z okuženim sodelavcem ali otrokom prenehali opravljati delo v zavodu ali nasploh, in vloge za karanteno na domu posredovati na NIJZ.

Skratka, delodajalec je vsaj trenutno tisti, ki presoja, ali bo sicer (še) zdravemu delavcu omogočil opravljati delo v zavodu skladu s pogodbo o zaposlitvi (kar je sicer osnovna obveznost delodajalca po 43. členu ZDR-1) ali ne. Podlaga za to, da bo delodajalec delavca/-e umaknil iz delovnega procesa, je dolžnost delodajalca, da zagotavlja varnost in zdravje pri delu ostalim delavcem (45. člen ZDR-1). Pri tem bi se delodajalec praviloma moral posvetovati s pristojno osebo za varovanje varstva in zdravja delavcev pri delu ter s pooblaščenim izvajalcem medicine dela.

Če delodajalec na podlagi ustrezne ocene presodi, da delavec zaradi rizičnega stika z drugim okuženim (delavcem/otrokom/učencem) dela začasno ne bo opravljal v zavodu oziroma nasploh, ima na voljo štiri možnosti (ob predpostavki, da delavec ni bolan, da mu ni odrejena izolacija in ni iz drugih razlogov odsoten z dela):
  • Odrediti in organizirati delo od doma v skladu s 169. členom ZDR-1, če je to mogoče glede na vsebino dela na delovnem mestu, ki ga delavec zaseda.
 
  • Napoti delavca na čakanje na delo na domu na podlagi vloge za izdajo naknadne odločbe o karanteni na domu po ZZUOOP.
 
  • Se z delavcem dogovori za izrabo letnega dopusta. Pri tem poudarjamo, da letnega dopusta ni mogoče odrediti enostransko (o tem tudi Inšpektorat RS za delo, tukaj). Če bi delodajalec to storil, delavcem svetujemo, naj, če letnega dopusta ne želijo izrabljati, to delodajalcu nemudoma sporočijo (npr. po e-pošti) in ga pozovejo k podaji navodil v zvezi z delom oziroma njihovo odsotnostjo.
 
  1. Kakšna je višina nadomestila za delavca, ki mu delodajalec zaradi visoko rizičnega stika z okuženo osebo ne zagotavlja dela iz pogodbe o zaposlitvi in zanj poda vlogo za izdajo odločbe o karanteni na domu po ZZUOOP?

Če bo delavcu odrejena karantena (tudi za nazaj), gre za nezmožnost za delo na podlagi karantene. Zadnji interventni zakon (ZZUOOP – tukaj) v 59. členu predvideva ureditev, da ima delavec, če mu je bila odrejena karantena v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih ali tem zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 %). Če pa gre za enako situacijo, a je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, pa ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal (100 %). Nadomestilo lahko delodajalec dobi povrnjeno s strani Zavoda za zaposlovanje RS.
 
  1. Ali gre v primeru nezmožnosti za delo zaradi bolezni SARS-CoV-2, ki je posledica rizičnega stika z okuženim na delovnem mestu, za poškodbo na delu? Kakšno je nadomestilo plače v primeru takšne bolniške odsotnosti?

Če pride do okužbe delavca z novim koronavirusom covid-19 na delovnem mestu in nato zavarovanec zboli za boleznijo SARS-CoV-2, je razlog začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu in ne bolezen ali poškodba izven dela! Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu.

V tem primeru mora delodajalec tudi ustrezno prijaviti poškodbo pri delu (npr. pisna izjava delodajalca, obrazec ER-8, kar se pošlje osebnemu zdravniku v potrditev). Zdravnik opredeli kot razlog začasne nezmožnosti za delo »04 - Poškodba pri delu", zavarovanec pa je upravičen do nadomestila v višini 100 % od osnove.

Zgoraj navedeno jasno izhaja tudi iz pojasnil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (povezava, točka 1.3.) in iz pojasnil Ministrstva za javno upravo izpred več mesecev (točka h, str. 4 – povezava). Ugotavljamo, da MIZŠ zavodom očitno tudi tokrat ni posredovalo ustreznih navodil glede pravic delavcev.


V solidarnosti,

 

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 28. avgusta 2020
 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ



S 1. septembrom zadnji dvig plač za upravičene

V luči skorajšnjega začetka novega šolskega leta vas želimo spomniti, da se s 1. 9. 2020 uresničuje zadnji dvig plač, ki je bil dogovorjen decembra 2018 s Stavkovnim sporazumom med Vlado RS in SVIZ. Zaposleni, ki so upravičeni do treh plačnih razredov povišanja, bodo tako tretji, zadnji plačni razred povišanja, pridobili s 1. 9. 2020 (torej oktobra ob izplačilu septembrske plače). To so vsi zaposleni na delovnih mestih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi v VIII. in IX. tarifnem razredu ter zaposleni na delovnih mestih v nazivih svetovalec in svetnik v vzgoji, izobraževanju in kulturi (oziroma drugih primerljivih nazivih v kulturi). Zadnje zvišanje plač se izvede na podlagi že konec leta 2018 podpisanih aneksov k pogodbi o zaposlitvi, zato delavcem ni potrebno podpisati novih aneksov.


Objavljena novela Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive

V petek, 21. avgusta, je bil v Uradnem listu (št. 113/2020) objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, ki se prične uporabljati s 1. septembrom letos. Podrobneje o tem smo, skupaj z glavnimi vsebinskimi poudarki posodobljenega pravilnika, že seznanili sindikalne zaupnike in članstvo v vrtcih in šolah (s posebnimi obvestili 22. 7. in 25. 8.). Prenovljeni (olajšani) pogoji napredovanja so rezultat naših prizadevanj oziroma tudi stavkovne zahteve, da se poveča možni razpon kariernega napredovanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Osrednja ideja našega predloga je bila omogočitev lažje dostopnosti do pridobitve sedanjega naziva svetnik ter uvedba četrtega naziva »višji svetnik«, obenem pa tudi preučitev možne uvedbe napredovanj vzgojiteljic-pomočnic v strokovne nazive. Svoje zahteve, ki smo jih torej tokrat uspešno uresničili, smo utemeljili na dejstvu – ki mu je pritrjevala tudi lani objavljena vladna analiza o kariernem napredovanju javnih uslužbencev –, da je napredovanje v nazive v vzgoji in izobraževanju bistveno zahtevnejše kot v drugih delih javnega sektorja, kar je ključni razlog, da tako majhen del učiteljev in drugih strokovnih delavcev (le slabih deset odstotkov) doseže naziv svetnik.


Modeli in priporočila MIZŠ in ZRSŠ ne odgovarjajo na številna zahtevna vprašanja in dileme

Na svoji prvi popočitniški seji je Izvršilni odbor SVIZ med drugim razpravljal tudi o nedavno predstavljenih modelih in priporočilih za izvajanje pouka, ki so jih pripravili na MIZŠ v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Kot je znano, SVIZ kot visoko reprezentativen predstavnik interesov in stališč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter nedvomno kompetenten partner z dobrim vpogledom v delovanje šolskega sistema in s širokimi izkušnjami – kljub temu, da smo ministrici večkrat ponudili svoje sodelovanje – ni bil povabljen k sodelovanju v aktivnostih in ni mogel sodelovati pri pripravi omenjenih modelov za izvedbo šolskega leta 2020/21.
IO SVIZ je na seji sprejel stališče, v katerem opozarja, da so modeli in priporočila presplošni ter ne odgovarjajo na zahtevna vprašanja. Tako o načinu organizacije in poteka pouka na daljavo še nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta praktično ni mogoče izvedeti ničesar, čeprav gre za ključno vprašanje. Priporočila govorijo o prilagoditvi urnika in načinu pouka na daljavo, toda tudi o tem, kako si ministrstvo in zavod to predstavljata, ne izvemo ničesar. Podobno nedorečeno je še eno temeljno vprašanje, vprašanje ocenjevanja. Opozorili smo tudi, da ministrstvo in zavod nista pripravila nobenih strokovnih priporočil ne za predšolsko vzgojo ne za osnovne šole s prilagojenim programom. Ministrica dr. Simona Kustec pa vztrajno ignorira tudi pozive SVIZ-a k srečanju in sklenitvi dogovora o ustreznem ovrednotenju povečanega obsega dela oziroma dodatnega dela, ki ga učiteljem in drugim delavcem nalagajo priporočila.
Člani IO SVIZ so sprejeli tudi sklep o pozivu pristojnim v Vladi RS, naj vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, za katere se s pričetkom pouka po modelu B povečuje možnost prenosa bolezni, zagotovi možnost brezplačnega cepljenja proti gripi (ko bo le-to na voljo).


Še je možno oddati vloge za štipendije in subvencije

Seznanjamo vas, da sta še vedno odprta razpisa štipendij (do 30. septembra) in nepovratnih sredstev za pridobitev ustrezne izobrazbe (do 16. oktobra), predpisane za delovno mesto, ki ga prosilec zaseda, in je hkrati pogoj za ohranitev delovnega mesta. Besedili razpisov in vse druge potrebne informacije v tej zvezi najdete na naši spletni strani.



Želiva vam miren, uspešen in zdrav začetek novega šolskega leta!


Jelka Velički, predsednica GO SVIZ

Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 14. julija 2020

 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ
 

KLJUČNI UKREPI ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA PRIPRAVO NA DRUGI VAL COVID-19

Državni zbor RS je ob koncu minulega tedna, 9. julija 2020, sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), s katerim se določajo začasni ukrepi na področju dela in delovnih razmerij, štipendij, zdravstva in socialnovarstvenih zavodov. Nekaj sprememb je pomembnih tudi članstvo SVIZ in jih navajamo v nadaljevanju.


1. Podaljšanje roka za podajo zahtevkov za izplačilo dodatkov

Zakon v 35. členu podaljšuje rok za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev za izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve (71. člen ZIUZEOP) in dodatka za delo v rizičnih razmerah (11. točka 39. člena KPJS), in sicer s 30. junija 2020 na 31. avgust 2020. O tem, da je zaposleni lahko upravičen do obeh omenjenih dodatkov, pri čemer pa je treba podati ustrezne zahtevke ustanovitelju, smo vas pretekli mesec že podrobno seznanili v posebnih obvestilih (https://www.sviz.si/posebna-obvestila-go-sviz_2/).

Prosimo vas, da svojega delodajalca obvestite o podaljšanju roka in ga ponovno pozovete – seveda, če prejem sredstev z ustanoviteljem še ni dogovorjen –, naj  ustanovitelju poda ustrezen zahtevek za pridobitev sredstev za izplačilo obeh dodatkov.  

 

2. Nadomestilo plače v primeru odrejene karantene

Zakon določa, da ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % plače (kot v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih-1), ko mu je ob vrnitvi v Slovenijo odrejena karantena, vendar je bila ob odhodu v drugo državo le-ta uvrščena na zeleni ali rumeni seznam, ali pa če mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela iz zaposlitve. Do nadomestila plače v višini, kot če bi delal, pa je upravičen delavec, ko mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo pri opravljanju dela iz zaposlitve ali zaradi napotitve oziroma premestitve na delo v tujino. Delavec do nadomestila plače ni upravičen, če mu je odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je tedaj že bila na rdečem seznamu. Slednje ne velja za primere odhoda zaradi smrti staršev, otrok ter zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovega otroka – v tem primeru je višina nadomestila kot v primeru višje sile (50 % plače, a ne manj od 70 % minimalne plače).

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora o tem obvestiti delodajalca najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe, odločbo pa mu mora tudi posredovati. Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače pri Zavodu RS za zaposlovanje.


3. Financiranje dodatnih kadrov v socialnih zavodih (le za CUDV-je)

Zakon v 37. členu določa začasno zagotavljanje sredstev za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo socialnovarstvene in zdravstvene storitve. Vlada RS bo morala sprejeti uredbo, s katero bodo podrobneje predpisani metodologija ocenjevanja potreb, pogoji in postopek dodelitve javnih sredstev, in sicer za obdobje dveh let (v višini 31 milijonov evrov), zagotavljal pa jih bo Zavod RS za zaposlovanje. Ta ukrep se nanaša tudi na centre za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV-je), kjer deluje tudi SVIZ. To, v kakšnem obsegu bodo omenjeni zavodi prejeli sredstva za dodatne zaposlitve, je odvisno od vladne uredbe.



SPREMEMBE PRAVILNIKA O NAPREDOVANJU ZAPOSLENIH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V NAZIVE

Seznanili smo vas že, da je SVIZ zavrnil spremembe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, ki jih je predlagalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in  ukinjajo vrednotenje mednarodnih konferenc, omejujejo organizacijo konferenc na državni ravni ter v še drugih točkah omejujejo napredovanje strokovnih delavk in delavcev. V zavrnitvenem stališču smo vztrajali, da se spremembe pravilnika omejijo na tiste elemente, ki so bili na podlagi stavkovnega sporazuma opredeljeni januarja letos v dogovoru o izvedbi stavkovnega sporazuma, poudarili smo, da SVIZ ne bo pristal na t. i. črtanje mednarodnih konferenc, hkrati pa smo dopustili možnost usklajevanja o posameznih formulacijah, za katere je MIZŠ trdilo, da so preveč ohlapne.

Pogajalska skupina sindikata, ki jo je Glavni odbor SVIZ imenoval za usklajevanje o spremembah pravilnika, se je na predlog ministrice prof. dr. Simone Kustec Lipicer 14. 7. 2020 udeležila sestanka s predstavniki ministrstva. Na srečanju je bilo dogovorjeno, da bodo do konca tega tedna potekala usklajevanja pravilnika na tehnični ravni, prihodnji teden, v ponedeljek, 20. 7. 2020, pa se bomo z ministrico ponovno sestali, da bi ugotovili, ali obstaja soglasje o spremembah. Tudi o poteku teh nadaljnjih pogajanj vas bomo obvestili.

Na tem mestu vas opozarjamo, da je ne glede na zgoraj zapisano do 31. 8. 2020 še vedno mogoče podati vlogo za napredovanje v naziv v skladu z zdajšnjim pravilnikom. Trenutno veljavni pravilnik v prvem odstavku 5. člena določa, da ravnatelj oziroma direktor zavoda lahko vloži predlog za napredovanje pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo, tekom celega leta. Če bo ravnatelj podal vlogo za napredovanje za strokovnega delavca (ali svet zavoda za ravnatelja) tako, da jo ministrstvo prejme do vključno 31. 8. 2020 (tudi priporočeno po pošti na navedeni datum), se bo štelo, da se je postopek začel, preden so bile uveljavljene spremembe pravilnika. To na podlagi predlaganih prehodnih določb sprememb pravilnika pomeni, da bodo te vloge obravnavane po trenutno še veljavnih določbah pravilnika, skupaj z zdaj ovrednotenimi dodatnimi deli in nalogami (mednarodne konference in druge naloge, ki jih MIZŠ črta oz. omejuje). Prosimo vas, da s tem seznanite ravnatelje v svojih zavodih ter članstvo, da bo vsem tistim, ki bi do omenjenega roka izpolnili vse zahtevane pogoje za napredovanje, le-to omogočeno. Do takrat je treba izglasovati še mnenje učiteljskega oziroma vzgojiteljskega zbora o predlogih, ravnatelj pa naj poskuša podati oceno o delovni uspešnosti delavca ter skupaj z mnenjem in vsemi drugimi potrebnimi prilogami poda vlogo za napredovanje na MIZŠ.

Z lepimi pozdravi,


Jelka Velički, predsednica GO SVIZ

Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 2. julija 2020
 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

 

Poziv SVIZ za izročitev 16.309 podpisov k sklenitvi dogovora o vrednotenju dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v času epidemije še brez odgovora ministrice

V obvestilih Glavnega odbora SVIZ (GO SVIZ), ki smo vam jih posredovali v začetku junija, smo že zapisali informacijo, da smo ministrico za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simono Kustec Lipicer 5. junija letos v posebnem dopisu podrobno seznanili s sklepi z izredne seje GO SVIZ o uveljavljanju pravice zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, da se dogovorijo o ustreznem ovrednotenju povečanega obsega dela oziroma nadurnega dela, ki ga so ga v tem šolskem letu v posebnih okoliščinah opravljali zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ob tem smo ostro obsodili zavračanje dialoga o pogojih dela v vzgoji in izobraževanju in vrednotenju le-tega ter opozorili, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) s tem krši tudi konvencije Mednarodne organizacije dela in Unescova priporočila vladam o statusu učiteljev, v katerih je izpostavljena nujnost dialoga med šolsko oblastjo in učiteljskimi združenji. Ponovili smo, da je SVIZ pripravil izhodišče dogovora o vrednotenju dela v posebnih okoliščinah za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, v podporo zahtevi po sklenitvi ustreznega dogovora pa je sindikat med članstvom in drugimi zaposlenimi v vrtcih in šolah zbral tudi kar 16.309 podpisov. Ministrico smo tako še enkrat znova pozvali, naj se sestane z nami in ponovno vzpostavi nujno potreben socialni dialog, zaprosili pa smo jo še, naj se opredeli do omenjenega predloga dogovora. Ob priložnosti srečanja smo prof. dr. Simoni Kustec Lipicer nameravali izročiti podpise zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki pričakujejo podpis dogovora med SVIZ in MIZŠ, a se ministrica na naš dopis vse do zdaj še ni odzvala. V SVIZ to dojemamo kot še eno ilustracijo prezirljivega odnosa šolske oblasti do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.


SVIZ izključen iz priprav različnih modelov za izpeljavo prihodnjega šolskega leta

V SVIZ smo v različnih medijih pridobili informacije, da MIZŠ pripravlja različne modele za izvedbo šolskega leta 2020/21. Ministrica prof. dr. Simona Kustec Lipicer ob tem omenja različne možnosti, ki naj bi bile prilagojene aktualni epidemiološki sliki in priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). SVIZ, ki zastopa veliko večino praktikov v šolah in vrtcih v naši državi, tudi v oblikovanje modelov za izvedbo novega šolskega leta ni vključen. Nas je pa MIZŠ 1. julija 2020 skupaj s predstavniki ravnateljskih združenj in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje povabilo na »predstavitev modelov za izvajanje izobraževalnega procesa v šolskem letu 2020/21 glede na različne epidemiološke situacije«, ki jih je pripravil Zavod RS za šolstvo. Seznanjeni smo bili, da so od 1. septembra 2020 predvidene štiri osnovne možnosti, t. i. modeli, izvajanja pouka v osnovnih šolah, srednjih šolah in dijaških domovih, in sicer: (1) šolsko leto poteka normalno, kot je v času pred epidemijo; (2) izobraževanje se izvaja v šolah, a z varnostnimi omejitvami (uporaba mask, vzdrževanje varnostne razdalje, omejevanje mešanja skupin ipd.); (3) izobraževanje se izvaja v različnih kombinacijah pouka na daljavo in v šoli (v osnovnih šolah so v manjših skupinah v šoli učenci od 1. do 3. razreda – varianta do 5. razreda –, ostali se izobražujejo na daljavo; v srednjih šolah je polovica dijakov v šoli, druga polovica se izobražuje na daljavo, po 14 dneh se zamenjajo; enako velja za dijaške domove, bivanje tistih, ki so v šoli, se zagotovi v enoposteljnih sobah); (4) vsi se izobražujejo na daljavo.

Na sestanku smo izpostavili, da je vsaj pri tretjem omenjenem modelu mogoče sklepati, da bodo zaposleni dodatno obremenjeni, te obremenitve pa se bodo stopnjevale tudi zaradi potencialno povečane stopnje obolevnosti in posledičnega povečanega števila odrejenih karanten. Ponovili smo naše pričakovanje, da se bomo o vrednotenju dodatnega dela in tveganjih, ki jih bodo sprejemali zaposleni v vzgoji in izobraževanju, z MIZŠ predhodno dogovorili. Poudarili smo še, da bi morali ravnatelji, učitelji in starši čim prej zvedeti, kdaj bo ministrstvo ob upoštevanju epidemiološke slike sprejelo odločitev o tem, kateri od predvidenih modelov bo uporabljen v začetku šolskega leta. Sklepamo, da bo to znano v času od 18. do 20. avgusta, ko bodo izpeljana tradicionalna srečanja ravnateljev. Ministrstvo smo zaprosili tudi za pojasnilo, kako bo potekalo izobraževanje na daljavo, in dobili odgovor, da bo šlo za pouk, ki bo izpeljan v obliki pedagoških ur (praviloma 45-minutnih). Pridobili smo še informacijo, da bo Zavod RS za šolstvo v kratkem objavil ugotovitve ankete o izobraževanju na daljavo, ki je bila opravljena med učitelji, učenci in dijaki. Ob vprašanju, kdaj bodo šole prejele podrobnejše izvedbene elemente posameznih modelov izobraževanja, je bilo pojasnjeno, da naj bi bili ti napotki pripravljeni do konca prihodnjega tedna.

Predstavnike ministrstva smo na sestanku prav tako še enkrat seznanili z dejstvom, da SVIZ v oblikovanje možnih načinov izvajanja izobraževanja ni bil vključen, ter poudarili, da nas to navaja k sklepu, da ministrstvo znanja ter predlogov učiteljic in učiteljev praktikov, svetovalnih delavk in delavcev, knjižničark in knjižničarjev, vzgojiteljic in vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov in pomočnic pri delovanju šol in vrtcev v izrednih okoliščinah ne potrebuje. Izhodišče MIZŠ, da je vzgojno-izobraževalni sistem mogoče voditi brez sodelovanja praktikov, ki procese v zavodih izvajamo, je po našem prepričanju, seveda, povsem zgrešeno. To napačno izhodišče je do izobraževalk in izobraževalcev hkrati žaljivo, saj sporoča, da pristojno ministrstvo od nas pričakuje, da bomo zgolj izvajali, kar nam nalaga in nam bo v prihodnje še naložilo. V razpravi o možnih različicah izobraževanja v jeseni ministrstvo prav tako ni podalo nobenih pojasnil o tem, kako bo potekalo delo administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev. Ponovno poudarjamo, da SVIZ nikakor ne bo pristal, da se zaposlenim jemlje pravico do sodelovanja pri oblikovanju šolske politike, kar nam med drugim zagotavljajo že omenjena Unescova priporočila.


Regres za zaposlene do vključno 20. plačnega razreda v višini 1.050 evrov

Sindikati javnega sektorja in člani vladne pogajalske skupine smo se 17. junija 2020 prvikrat, odkar ministrstvo za javno upravo vodi Boštjan Koritnik, srečali na pogajanjih. Na zahtevo sindikatov je bila v ospredju razprave poleg izplačila dodatkov javnim uslužbencem za čas epidemije tudi višina letošnjega regresa za letni dopust. Po zakonu mora biti regres izplačan najmanj v višini minimalne plače, ki letos znaša 940,58 evra in so ga javni uslužbenke in uslužbenci večinoma že prejeli z nakazilom majske plače v začetku junija. Sindikati smo izrazili pričakovanje, da se bomo lahko kot vedno doslej v socialnem dialogu pogajali tudi o višini regresa. Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je tudi SVIZ, je predlagala, da se regres vsem zaposlenim v javnem sektorju izplača v višini 1.100 evrov. To možnost je Vlada RS na drugem sestanku pogajalske komisije 1. julija 2020 kategorično zavrnila, a je pristala na višji regres za zaposlene z osnovno plačo do vključno 20. plačnega razreda, in sicer v znesku 1.050 evrov. Poračun regresa za letni dopust bo omenjeni skupini zaposlenih izplačan pri julijski plači v začetku avgusta.


SVIZ ob 30. obletnici z donacijami

V SVIZ smo maja letos obeležili 30 let, odkar organizirano uspešno zastopamo zaposlene v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi ter v javnem sektorju nasploh. Ob tem pomembnem mejniku smo v SVIZ v skladu z načelom medsebojne solidarnosti, ki vse od ustanovitve našega sindikata predstavlja temelj našega delovanja, namesto slovesnosti ob praznovanju dogodka kot obliko oznamovanja obletnice predvideli določeno vsoto sredstev za donacije nekaj izbranim organizacijam in posameznikom. Po sklepu z junijske redne seje izvršilnega odbora sindikata smo namenili simbolno vsoto sredstev svoji članici, ki se je po dveh požarih v stanovanju znašla v veliki finančni stiski, in nekaterim organizacijam, ki so jih posamezni območni odbori SVIZ prepoznali kot pomembne za dobrobit posameznikov in njihovih družin oziroma za dobro širše skupnosti. Iz donacije v skupini višini 30.000 evrov smo tako za njihovo dejavnost v SVIZ prispevali sredstva še Zvezi prijateljev Mladine Ljubljana Moste-Polje za projekt Botrstvo v Sloveniji, Anini zvezdici, društvom Rdeči noski, Sožitje, UP-ornik in Humanitarček, domu za prostočasne dejavnosti Štorkljina hiša, humanitarnemu zavodu Vid Kranj, Udarniku MC Velenje, območnemu združenju Rdečega križa Postojna–Pivka, društvu za delo z mladimi v stiski Žarek, fundaciji Drevo za Cerje, spletnemu časopisu Alternator, društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in invalidskemu društvu Kengurujček Slovenije. Državni večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič iz Špetra v Benečiji pa je sindikat pomagal z nakupom izbranih knjižnih naslovov v slovenskem jeziku za tamkajšnje vrtčevske otroke, osnovnošolce in srednješolce.


Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev v kulturi

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je izplačilo nadomestila delavcu za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu zakonska obveznost delodajalca. Ker številni zavodi s področja kulture svojim zaposlenim, ki so delo v času epidemije opravljali na domu, nadomestila za uporabo lastnih sredstev niso izplačali – izjema so le posamezni zavodi, kjer pa so zaposleni prejeli izplačila v višini 50 centov na delovni dan oziroma 10 evrov na mesec, kar je občutno manj kot v ostalih sektorjih –, je SVIZ ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija pozval, naj na njegovem ministrstvu pripravijo posebno okrožnico z vsemi pojasnili ter pozivom vodstvom javnih kulturnih zavodov, naj zaposlenim skladno z zakonodajo omenjeno nadomestilo izplačajo. Predvidevamo, da je ministrstvo za kulturo sledilo pobudi SVIZ, saj so javni zavodi, javni agenciji in javni sklad s področja kulture, ki jim ministrstvo krije stroške dela, minuli teden, 23. junija 2020, prejeli napotke v zvezi z nadomestilom za uporabo lastnih sredstev pri opravljanju dela na domu. Kot izhaja iz sklepa ministrstva, pripada javnim uslužbenkam in uslužbencem, ki jim je bilo na podlagi sklepa št. 100-10/2020/1 z dne 13. 3. 2020 začasno odrejeno opravljanje dela izven prostorov delodajalca, za opravljanje dela na domu pavšalno nadomestilo za uporabo lastnih sredstev v višini enega evra na dan. SVIZ se z določeno višino nadomestila ne strinja, saj je slednje nižje kot za zaposlene v državni upravi in tudi dejavnosti izobraževanja, kjer je določeno v znesku dva evra na dan.


Sestanek s Socialnimi demokrati

Predstavniki SVIZ – predsednica GO SVIZ Jelka Velički, pomočnica glavnega tajnika Nadja Götz in glavni tajnik Branimir Štrukelj – smo se na pobudo vršilke dolžnosti predsednice stranke Socialni demokrati (SD) Tanje Fajon 19. junija 2020 sešli na sedežu SVIZ v Ljubljani. V delegaciji SD sta bila še dr. Jernej Pikalo in dr. Jernej Štromajer. V skladu s kongresnimi opredelitvami našega sindikata smo izrazili pripravljenost za sodelovanje z vsemi političnimi strankami na področjih, na katerih delujemo (tj. na področju pogojev in cene dela, javnega zdravstva, pokojninskega sistema, vzgoje in izobraževanje, znanosti in kulture). Na sestanku smo med drugimi izrazili nezadovoljstvo, da tudi stranke, ki so delovanju sindikatov načelno naklonjene, v Državnem zboru zelo redko ali nikoli ne izpostavljajo pomena sindikatov za stabilno delovanje družbe, ter ocenili, da bi bilo treba zakonsko okrepiti naš status in status kolektivnega dogovarjanja. SVIZ je delegacijo SD seznanil s potekom izobraževanja na daljavo v času epidemije, podčrtal negativne učinke na poglabljanje razlik, ki gredo v škodo učenk in učencev iz socialno šibkejših družin. Predsedujočo SD Tanjo Fajon je ob tem zanimalo predvsem, kakšne ukrepe bi si sindikati želeli v praksi in kaj pričakujemo od vlade, da bi bilo takšnih razlik ob morebitnem drugem valu epidemije manj. Predstavnike SD smo prav tako seznanili z nepripravljenostjo aktualne šolske oblasti, da bi se dogovorili o vrednotenju dela zaposlenih v vrtcih in šolah med epidemijo, ter z ignoriranjem stavkovnega dogovora o olajšanju napredovanja v strokovne nazive. Ob koncu sestanka smo se dogovorili, da si bomo tudi v prihodnje občasno izmenjali stališča in poglede na vprašanja, ki so povezana z delovanjem SVIZ.


Štipendije in subvencije

Izvršilni odbor SVIZ je na svoji zadnji redni seji pred šolskimi počitnicami potrdil razpisa štipendij in subvencij za pridobitev ustrezne izobrazbe. Razpisanih je dvanajst štipendij – šest za srednješolsko, šest za visokošolsko izobraževanje –, ki so namenjene dijakom in študentom za šolanje oziroma redni študij za smeri vzgoje in izobraževanja ter kulture. Štipendije bodo podeljene za obdobje šolskega leta 2020/21. Vloge za štipendije je treba na sedež GO SVIZ posredovati najpozneje do 30. septembra letos.

Sindikat je v svojem finančnem načrtu za letošnje leto predvidel tudi nepovratna sredstva za članice in člane, ki bi želeli v študijskem letu 2020/21 pridobiti ustrezno izobrazbo – izobrazbo, ki je predpisana za delovno mesto, ki ga prosilec zaseda, in je hkrati pogoj za ohranitev delovnega mesta. Višina subvencije, ki jo prejme posamezni prosilec, je 500 evrov, razpis pa bo odprt do 16. oktobra 2020.

Oba omenjena razpisa z vsemi potrebnimi podrobnostmi smo 2. julija 2020 objavili na naši spletni strani, prav tako pa smo informacijo sindikalnim zaupnicami in zaupnikom še posebej posredovali tudi na vaše e-naslove.


Šolski koledar

V SVIZ tudi letos pripravljamo šolski koledar za prihajajoče šolsko leto 2020/2021. Na naslove sindikalnih zaupnic in zaupnikov ga bomo posredovali v drugi polovici avgusta, medtem ko bomo še pred tem na naši spletni strani objavili njegovo elektronsko različico.

Na tem mestu se vam ob koncu še enega šolskega leta, ki pa je bilo v marsičem povsem edinstveno, iskreno zahvaljujeva za vaše aktivno sodelovanje v naših skupnih prizadevanjih za izboljšanje položaja vseh zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti in kulturi. Želiva vam čim bolj zdravo, brezskrbno, sproščeno in navdihujoče poletje.


Z lepimi pozdravi,


Jelka Velički, predsednica GO SVIZ

Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom v VIZ

Ljubljana, 19. junija 2020

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

 

O UPRAVIČENOSTI IN IZPLAČEVANJU DODATKA ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE V ČASU EPIDEMIJE TER DODATKA ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH

 

Spoštovani,

pozivamo vas, da na ravni zavodov izvedete nekatere nujne aktivnosti, ki bi omogočile izplačilo dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije ter za delo v rizičnih razmerah! Posebej vas opozarjamo, da morajo predstojniki (ravnatelji, direktorji) ustrezne zahtevke za uveljavljanje sredstev za izplačilo dodatkov posredovati financerju oziroma ustanovitelju najpozneje do 30. 6. 2020! Če bi ta rok zamudili, sredstev za izplačilo obeh dodatkov ne bo mogoče naknadno pridobiti. V zavodih je zato nujno izvesti v nadaljevanju navedene aktivnosti:

  1. Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (71. člen ZIUZEOP, tukaj)
  1. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) določa, da delodajalec z individualnimi sklepi določi upravičence do dodatka in višino. Za strokovne delavce, administrativno-računovodske in tehnične delavce, pomočnike ravnatelja sprejme sklep ravnatelj; za ravnatelja pa svet zavoda. Predstojnik mora pri tem upoštevati stopnjo izpostavljenosti tveganju, prekomerno obremenjenost ter obseg sredstev, dodeljenih za izplačilo dodatka.
  1. Dodatek je mogoče izplačati iz sredstev, ki jih ustanovitelj na podlagi zahtevkov zavodov pridobi od Ministrstva za finance. Ustanovitelj mora te zahtevke poslati MF do konca junija! Predstavnike zaposlenih oziroma vodstvo pozivamo, da – če tega še niso storili – čim prej izračunajo potrebna sredstva za izplačilo dodatka v skladu s sklepom Vlade RS in kriteriji iz priloge (točke 2. , 3. in 4. poglavja II.) ter ga posredujejo ustanovitelju.
  1. Če zavod s strani ustanovitelja še ni bil obveščen o višini dodeljenih sredstev, predlagamo, da ga k temu čim prej pozovete. Opozarjamo, da je občina dolžna pri dodeljevanju sredstev posameznim zavodom upoštevati kriterije za razrez sredstev, ki jih je določila Vlada RS s sklepom. Posebej vas opozarjamo, da so vse občine prejele informacijo o višini namenskih sredstev za izplačilo dodatka in da morajo le-ta zavodom izplačati na podlagi ustreznih zahtevkov s strani predstojnikov. Občine teh sredstev ne smejo uporabiti za drug namen. Prosimo vas še, da o morebitnem večjem razhajanju med potrebnimi in dodeljenimi sredstvi o tem obvestite predsednika ali predsednico vašega območnega odbora SVIZ in strokovno službo glavnega odbora SVIZ.
  1. Dolžnost delodajalca je tudi zagotavljati enako obravnavo zaposlenih, kar določajo številni predpisi. Predlagamo vam, da se z ravnatelji vnaprej dogovorite, kako bodo dodeljena sredstva razdeljena med zaposlene, upoštevaje prekomerne obremenitve oziroma izpostavljenost tveganju za zdravje v času epidemije ter upoštevaje delovnopravne statuse zaposlenih v tem obdobju – torej, da med zaposlenimi, ki so v enakem ali podobnem položaju, ne bo prihajalo do neenake obravnave.
  1. Opozarjamo, da so kriteriji iz sklepov Vlade RS namenjeni določitvi obsega sredstev. Delodajalec lahko določi dodatek tudi na način, da ga tistim, ki so bili v času epidemije dejansko bolj obremenjeni ali ogroženi, a jih kriteriji izrecno ne omenjajo ali so zanje neustrezni (npr. ROID, administrativno-računovodski in tehnični delavci), dodeli v drugačni višini, kot izhaja iz kriterijev za izračun dodeljenih sredstev! To je bilo s strani Vlade RS oziroma Ministrstva za javno upravo tudi izrecno potrjeno na pogajanjih s sindikati javnega sektorja to sredo, 17. junija 2020. Če je treba, lahko na to opozorite tudi finančno službo MIZŠ oziroma ustanovitelja.

 

  1. Dodatek za delo v rizičnih razmerah (39. člen KPJS):
  1. Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS) določa, da dodatek znaša 65 % bruto urne postavke (čistopis, razlaga). Obvezna razlaga le-te pa, da dodatek zaposlenemu ne pripada za čas dela na domu, ampak za delo v pogojih, ko je bilo ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija. Določa še, da je delodajalec tisti, ki opredeli dela in naloge v nevarnih pogojih dela in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
  1. Stališče SVIZ je, da so do navedenega dodatka upravičeni vsi in za ves čas opravljanja dela v zavodu oziroma izven prostorov zavoda po navodilu delodajalca v času epidemije (torej od 13. marca do 31. maja), saj so bili s tem bolj izpostavljeni možni okužbi z nalezljivo boleznijo. Temu pritrjujejo tudi navodila NIJZ, ki med drugim eksplicitno ugotavljajo, da se z odpiranjem šol odločamo »za večje tveganje za prenos bolezni«.
  1. Zahtevek zavoda za dodelitev sredstev je treba financerju tudi v tem primeru podati do konca tega meseca! Skladno s stališčem Vlade RS, ki je bilo podano na pogajanjih s sindikati javnega sektorja v sredo, 17. junija 2020, so sredstva za ta dodatek neomejena, delodajalec pa je tisti, ki določi upravičence in s tem tudi obseg sredstev, ki jih mora zagotoviti financer.
  1. V vsakem primeru bo moral ravnatelj sprejeti splošni interni akt, v katerem mora opredeliti dela in naloge v nevarnih pogojih dela in čas dela v nevarnih pogojih. Ravnatelja pozovite, naj pripravi predlog internega akta takoj, da se omogoči izplačilo dodatka.
  1. Ker gre za splošni akt delodajalca, s katerim se določa plača (dodatek je del plače), je delodajalec dolžan pred njegovim sprejetjem pozvati sindikat zavoda k podaji mnenja v skladu z ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami (npr. 19. člen KPVIZ, zahteva za mnenje 15 dni pred sprejemom odločitve). Delodajalec naj že ob pripravi seznani sindikat zavoda, da bo lahko ta čim prej podal svoje mnenje.
  1. Pri podajanju mnenja k internemu aktu naj poskuša slediti čim bolj enaki obravnavi zaposlenih, upoštevaje bistvene razlike izpostavljenosti nevarnosti pri izvajanju dela.
Opozarjamo, da so nekateri zaposleni lahko upravičeni do obeh dodatkov. Pri določanju skupne višine dodatkov, ki jo lahko prejme posameznik iz obeh naslovov, je treba upoštevati, da le-ta ne sme presegati 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. Pri tem je dodatek po 11. točki 39. člena KPJS določen v fiksni višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, kar pomeni, da je možno regulirati le višino dodatka po 71. členu ZUIZEOP (največ v višini razlike, to je 35 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca).


Z lepimi pozdravi,

 

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 11. junija 2020


OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ


16. 309 podpisov utrjuje zahtevo SVIZ za obnovitev socialnega dialoga s šolsko oblastjo

Minuli teden, 5. 6. 2020, smo sklenili akcijo zbiranja podpisov k zahtevi SVIZ, naj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) vzpostavi socialni dialog o ovrednotenju in pogojih dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju med aktualno epidemijo. V izjemno zahtevnih okoliščinah, v katerih je zbiranje podpisov potekalo, nam jih je uspelo pridobiti kar 16.309. To nedvomno potrjuje visoko sposobnost samoorganiziranja članstva na terenu. Podpise smo začeli zbirati teden zatem, ko je bilo ponovno vzpostavljeno delovanje vrtcev in šol, kar vam je zaposlenim s skrajnimi napori uspelo izpeljati varno, nadzorovano in ob upoštevanju sicer nadvse zahtevnih in mestoma tudi neživljenjskih navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Številni zaposleni v vzgoji in izobraževanju so tudi še v času zbiranja podpisov poučevali na daljavo, od doma, kar je pridobivanje podpisov dodatno oteževalo. Tudi zato je prav vsak podpis k zahtevi toliko bolj dragocen. Vsem članicam in članom ter drugim zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, ki ste svoj podpis prispevali, se najlepše zahvaljujemo. Iskrena hvala sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ki ste – ob vseh obremenitvah, nekaterih pomislekih in tudi zadržkih – akcijo zelo uspešno izpeljali.
V SVIZ ravnanje MIZŠ, ki zavrača vzpostavitev dialoga z zaposlenimi, ki jih naš sindikat zastopa, težko razumemo. Enako težko razumemo motiv šolske oblasti, da zavrača same pogovore o pogojih dela z zaposlenimi, krši mednarodne konvencije, Unescova Priporočila o statusu učiteljev in znižuje raven socialnega dialoga v naši državi. Za razliko od evropskih držav z demokratično tradicijo, ki so v času epidemije dogovarjanje in iskanje soglasja med šolskimi oblastmi in zaposlenimi okrepile – kot so to na nedavnem Mednarodnem vrhu o učiteljskem poklicu izpostavili številni resorni ministri in ministrice –, se je le-to v Sloveniji izrazito skrčilo, če ne celo ustavilo. Koliko časa bo MIZŠ pri takšnem neobičajnem zavračanju dialoga z zaposlenimi vztrajalo, ne moremo predvideti. Vemo pa, da bo SVIZ pri zahtevi vztrajal, dokler bo treba. Veliko število zbranih podpisov nas k vztrajanju dodatno zavezuje in obenem utrjuje v prepričanju, da se bo pritisk članstva in odločenost, da si pravice do vplivanja na pogoje in ceno dela ne pustimo vzeti, z normalizacijo razmer zgolj stopnjeval. Na naš ponovni pisni poziv k začetku dogovarjanja o vrednotenju dodatnega dela zaposlenih v skupini »J« in strokovnih delavcev v času epidemije, k temu, da se na sestanku seznani s podpisi pod našo zahtevo, ki smo ga ministrici prof. dr. Simoni Kustec Lipicer poslali 5. junija, nimamo do zdaj še nikakršnega odgovora. O dogajanju in odločitvah organov SVIZ v zvezi s tem vas bomo sproti obveščali.


 

Poziv MIZŠ-ju k spoštovanju dogovora o spremembah napredovanja v nazive

V začetku letošnjega leta, tj. 8. 1. 2020, sta SVIZ in MIZŠ podpisala dogovor o uresničitvi V. točke stavkovnega sporazuma, ki opredeljuje karierni razvoj oziroma napredovanje v nazive strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju (več tukaj). V dogovoru, ki je objavljen v Uradnem listu, se je resorno ministrstvo med drugim zavezalo, da bo ustrezno spremenilo Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev v nazive tako, da bodo olajšani pogoji za napredovanje v naziv svetnik, določeno pa je bilo tudi, da se nova ureditev začne uporabljati s 1. 9. 2020. Dogovor je bil sklenjen tudi upoštevaje ugotovitve analize Vlade RS, iz katere jasno izhaja, da strokovni delavci v dejavnosti vzgoje in izobraževanja napredujejo v nazive bistveno težje in počasneje kot zaposleni v drugih delih javnega sektorja.
V dneh pred razglasitvijo epidemije nam je ministrstvo posredovalo osnutek sprememb pravilnika, a te niso sledile pred tem dogovorjenemu. Predlaganih je bilo več omejitev ali celo črtanje možnosti uveljavljanja posameznih del in nalog, na podlagi katerih učitelji zbirajo točke za napredovanje v (višje) nazive. Predlog MIZŠ tako, denimo, v celoti odpravlja – ne zgolj omejuje – možnost uveljavljanja prispevkov, predstavljenih na mednarodnih konferencah. Prispevke na konferencah na državni ravni bi se skladno s predlogom ministrstva omejilo izključno na konference, ki jih kot nosilci organizirajo zavodi, ustanovljeni s strani ministrstva ali vlade (npr. ZRSŠ, pedagoške fakultete) ali s strani poslovodečih institucij v okviru projektov ministrstva. Mentorstvo otrok in učencev na različnih tekmovanjih in nastope strokovnih delavcev bi bilo mogoče uveljavljati le, če otroci ali delavec predstavljajo vzgojno-izobraževalni zavod, iz katerega prihajajo (pri čemer ni jasno, kako naj bi se to ugotavljalo oz. izkazovalo), umetniške nastope na državni ravni pa le, če jih organizirajo institucije, ki jih je ustanovila država ali vlada. Omenjena izločitev ali omejitev dodatnih strokovnih del bi hkrati pomenila tudi, da vsi strokovni delavci, ki so takšna dodatna strokovna dela opravili upoštevaje veljavni pravilnik, le-teh po 1. 9. 2020 ne bi mogli več uveljavljati pri napredovanju v nazive.
V SVIZ smo zatem, ko smo predlog ministrstva preučili, pristojnim sporočili, da bi z njihove strani predlagane spremembe razumeli kot kršitev januarja letos podpisanega dogovora. Na MIZŠ so med usklajevanjem vztrajali, da bo prenova kariernega napredovanja potekala v dveh fazah. V prvi naj bi uresničili stavkovni sporazuma v smeri olajševanja pogojev za napredovanje v nazive, medtem ko bi se druga nanašala na pogoje in njihovo vrednotenje (opredelitev del in nalog) in bi bila izvedena na podlagi strokovnih izhodišč, pridobljenih v posebnem dveletnem projektu. To izhaja tudi iz 10. točke uvodoma omenjenega dogovora. Omejevanje del in nalog brez potrebnega strokovnega vpogleda v prakso in podajanje predlogov drugih novih strokovnih del oziroma njihovega vrednotenja (ti se v večji  meri nanašajo na delo z otroki v zavodih) pa lahko razumemo zgolj kot omejevanje možnosti napredovanja strokovnih delavcev, in to kljub znanim ugotovitvam iz omenjene vladne analize.
O predstavljeni problematiki nismo z ministrstva do zdaj prejeli še prav nikakršnega odziva, zato je na svoji izredni seji 4. junija letos to temo obravnaval tudi Glavni odbor SVIZ. Članice in člani najvišjega sindikata med dvema kongresoma so sklenili, da bo SVIZ pozval MIZŠ k čim prejšnjemu oblikovanju tistih sprememb pravilnika, ki spreminjajo pogoje za napredovanje v naziv svetnik od 1. 9. 2020 naprej in ne omejujejo možnosti napredovanja strokovnih delavcev v nazive mimo dogovorjenega.
 

Ponovno izplačevanje dela plače za redno delovno uspešnost

Na podlagi 4. člena Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 javnim uslužbencem in funkcionarjem do 30. junija 2020 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost. Navedeni varčevalni ukrep pa se bo sprostil s 1. julijem 2020, ko se v skladu z določbami Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in določbami Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) začne redna delovna uspešnost ponovno izplačevati. V zvezi s tem so na Ministrstvu za javno upravo ob sodelovanju predstavnikov sindikalne strani pripravili posebna pojasnila oziroma usmeritve glede izplačila redne delovne uspešnosti ob upoštevanju veljavnih določb v ZSPJS in KPJS, ki jih najdete tukaj (https://www.sviz.si/datot/izplacevanjedelovneuspesnosti2020.pdf).


Napoved razpisov štipendij in subvencij

Vse zainteresirane članice in člane SVIZ seznanjamo, da bosta v začetku julija objavljena razpisa štipendij in subvencij za pridobitev ustrezne izobrazbe. Tudi letos pripravljamo razpis predvidoma dvanajstih štipendij ter razpis nepovratnih sredstev za subvencioniranje izobraževanja članic in članov, ki se izobražujejo v zvezi s svojim delom.
Sindikat bo za šolsko leto 2020/21 objavil razpis štipendij za izobraževanje otrok članic in članov sindikata. GO SVIZ je na svoji zadnji seji v začetku tega meseca sprejel nekatere spremembe Pravilnika o štipendiranju, skladno s katerimi bodo štipendije dodeljene materialno bolj ogroženim dijakom in študentom. Glavni odbor SVIZ je v svojem finančnem načrtu za leto 2020 predvidel tudi nepovratna sredstva za članice in člane, ki bi želeli v študijskem letu 2020/21 pridobiti ustrezno izobrazbo – izobrazbo, ki je predpisana za delovno mesto, ki ga prosilec zaseda, in je hkrati pogoj za ohranitev delovnega mesta. Višina subvencije, ki jo bo prejel posamezni prosilec, je 500 evrov. Omenjena razpisa in  spremljajoči dokumenti, povezani z njima, bodo dostopni na spletni strani www.sviz.si v začetku prihodnjega meseca, z e-pošto pa jih bomo posredovali tudi sindikalnim zaupnicam in zaupnikom.
 

Izvršilni odbor SVIZ podpira predlog zaprtja trgovin ob nedeljah

V javnosti so se nedavno znova odprle razprave o morebitnem zaprtju trgovin ob nedeljah. Tudi članice in člani Izvršilnega odbora SVIZ (IO SVIZ) so se zato na redni majski seji opredelili do tega vprašanja in izrazili podporo predlogu zaprtja trgovin. Po mnenju SVIZ bi to, če bi trgovine ob nedeljah ne bi bile odprte, brez dvoma pripomoglo k izboljšanju kakovosti življenja zaposlenih v trgovinski dejavnosti, ne da bi bila s tem povzročena kakršna koli očitna škoda drugim zaposlenim. SVIZ je že, ko je bil leta 2003 izpeljan referendum o zaprtju trgovin, odločno zavzel stališče, naj te ostanejo ob nedeljah zaprte. Ko je Sindikat delavcev trgovine Slovenije nedavno izvedel spletno anketo med zaposlenimi v trgovinski dejavnosti, je podporo zaprtju trgovin izrazilo kar 98 odstotkov vprašanih.
 

Turističnih bonov v počitniških stanovanjih SVIZ ni mogoče unovčiti

V teh dneh na SVIZ prejemamo vprašanja, ali bo mogoče t. i. turistične bone, ki jih je država z namenom pomagati turističnim podjetjem po epidemiji covida-19 razdelila prebivalcem, unovčiti tudi v naših počitniških enotah. Obveščamo vas, da SVIZ ni registriran kot ponudnik storitev na področju turizma oziroma vpisan v register nastanitvenih obratov, zato omenjenih bonov za naša počitniška stanovanja ni mogoče uporabiti.

Z lepimi pozdravi,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

 sindikalnim zaupnicam in zaupnikom v OŠ, OŠPP, GŠ, SŠ, VŠ in DD

Ljubljana, 2. junija 2020

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ


Pripombe SVIZ k okrožnicama št. 410-15/2020/32 z dne 26. 5. 2020 in št. 410-15/2020/30 z dne 27. 5. 2020 ter nestrinjanje z opredelitvijo dodatkov za učitelje, druge strokovne delavce in zaposlene v plačni skupini »J«

Okrožnica št. 410-15/2020/32 z dne 26. 5. 2020 za osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom in glasbene šole in okrožnica št. 410-15/2020/30 za srednje šole, dijaške domove in višje strokovne šole potrjujeta upravičenost zahteve, da se ministrstvo nemudoma sestane z našim sindikatom, se dogovori o ustreznem vrednotenju dodatnega dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v času epidemije ter o tem s SVIZ podpiše pisni dogovor. Našo zahtevo, ki smo jo večkrat ponovili in jo pravkar podpisujejo naši članice in člani ter drugi zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ministrica dr. Simona Kustec še vedno ignorira.
Na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) smo 2. 6. 2020 že posredovali naše pripombe k omenjenima okrožnicama, v pismu pa smo hkrati ponovili nestrinjanje s sklepom Vlade RS, ki še dodatno omejuje možnosti za izplačilo dodatka za zaposlene iz plačne skupine »J« ter za učitelje in druge strokovne delavce iz plačne skupine »D1« in »D2«. Vlada ni upoštevala naših predlogov pri pripravi interventnega zakona, ko smo nasprotovali opredelitvi, da delodajalci z enostranskimi akti, na katere se delavec ne more pritožiti, brez ustreznih kriterijev dodeljujejo dodatek za čas epidemije. Pri enostranskem sklepu Vlade RS, ki opredeljuje višino dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (71. člen ZIUZEOP) in čas njegovega trajanja tako nismo mogli sodelovati. Ne strinjamo se, da je dodatek za posebne obremenitve za učitelje, pomočnike ravnateljev in druge strokovne delavce iz plačne skupine »D1« in »D2« omejen le na prvih 14 dni epidemije (največ (!) 20 % urne postavke osnovne plače), dodatki za ravnatelje (v povprečju 35 % urne postavke osnovne plače) in za zaposlene v Zavodu RS za šolstvo pa se izplačujejo za ves čas epidemije. Nikakor ne trdimo, da ravnatelji do dodatka niso upravičeni za ves čas epidemije, saj so bili znatno obremenjeni, ni pa sprejemljivo, da so posebne obremenitve pri učiteljih, pomočnikih ravnateljev ter drugih strokovnih delavcih iz plačnih skupin »D1« in »D2« omejene le na 14 dni v marcu. Kot presenetljivo piše v sklepu Vlade RS, je bila ta časovna omejitev za učitelje umeščena v sklep vlade na podlagi eksplicitnega predloga MIZŠ! Morda najbolj nepravična je časovna omejitev, ki jo je uveljavilo MIZŠ, za računalnikarje-organizatorje informacijskih dejavnosti v osnovnih šolah in vzdrževalce učne tehnologije oziroma računalniške opreme v srednjih šolah, ki so bili tudi po oceni omenjenega ministrstva ves čas izobraževanja na daljavo izjemno obremenjeni.
V SVIZ se ne strinjamo z omejitvijo, ki izhaja iz sklepa vlade, da so sredstva za izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije omejena v povprečju na 10 % zaposlenih iz skupine »J«, ki so v času epidemije delali na delovnem mestu ali od doma (25 % urne postavke za prve, 15 % urne postavke za tiste, ki so delali od doma). Okrožnica za srednje šole, dijaške domove in višje strokovne šole, ki sicer pojasnjuje kriterije za izplačilo dodatkov, a jih po našem prepričanju neupravičeno zaostruje, ni skladna s sklepom Vlade RS in bi jo moralo MIZŠ popraviti. V okrožnici za osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom in glasbene šole pa informacij o kriterijih za izplačilo dodatkov za zaposlene in za ravnatelje sploh ni. Ugibamo, da je tako zato, ker sredstva za izplačilo zagotavljajo občine. V okrožnici prav tako ni nobenih navodil za ravnatelje, zato se sprašujemo, kako bo dodeljevanje dodatkov za zaposlene na posameznih zavodih izpeljano in kakšne razlike bodo zaradi tega med njimi nastale. Okrožnica za osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom in glasbene šole bi morala zagotovo vsebovati tudi navodila za opredeljevanje dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS, a ga v okrožnici prav tako ni. Pismo ministrici za izobraževanje dr. Simoni Kustec smo na podlagi zapisanega sklenili s pozivom, naj nam MIZŠ na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja posreduje razrez sredstev za izplačilo dodatkov za šole, katerih ustanovitelj so. Celotno pismo ministrici prilagamo tudi tem posebnim obvestilom in vas prosimo, da se z njegovo vsebino natančno seznanite.

 
Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom priporočamo, da v skladu s predzadnjim odstavkom 17. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS pozovete ravnatelje, da vse zaposlene, strokovne delavce in zaposlene iz skupine »J« seznanijo z obsegom sredstev, ki jih je zavod prejel s strani občine (v primeru OŠ), s strani MIZŠ preko posebnega portala (v primeru SŠ) in s kriteriji za dodeljevanje dodatkov po posameznih skupinah zaposlenih. Priporočamo, da zaupniki in zaupnice pozovete ravnatelje, da zahtevke za izplačilo dodatkov čim prej pošljejo na občine oziroma na MIZŠ.
 
V SVIZ sklep Vlade RS razumemo, kot je navedeno v nadaljevanju:
 
  1. Do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (71. člen ZIUZEOP), kot ga opredeljuje sklep Vlade RS (razdelek II./4), so upravičeni vsi učitelji in drugi strokovni delavci iz plačnih skupin »D1« in »D2«, ki so med 16. 3. 2020 in 27. 3. 2020 delali na sedežu delodajalca ali na daljavo, v višini 20 % urne postavke (ponovno izpostavljamo, da se s to omejitvijo trajanja ne strinjamo, vendar jo bomo do izenačitve trajanja z obdobjem upravičenosti do dodatka zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo in ravnateljev, spoštovali).
  2. Vsem, ki so uvrščeni v plačno skupino »J«, so opravljali delo na delovnih mestih oziroma na lokaciji delodajalca in so bili prekomerno obremenjeni zaradi nalog v zvezi z obvladovanjem epidemije, pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (71. člen ZIUZEOP). Višino dodatka opredeli delodajalec, pri čemer višina dodatka skupaj z dodatkom iz 11. točke 39. člena KPJS ne sme presegati 100 % urne postavke osnovne plače (ocenjujemo, da opredelitev MIZŠ v okrožnici, da je to lahko »v povprečju največ 25 %« nima podlage v sklepu vlade).
  3. Enako velja za dodeljevanje dodatka po 71. členu ZIUZEOP za ravnatelje oziroma direktorje, ki ga bodo določali sveti zavodov. Dodatek je lahko dodeljen v višini od 0 do 100 % (opredelitev v okrožnici MIZŠ za SŠ, da je ravnatelj, ki je bil prekomerno obremenjen zaradi nalog v zvezi z obvladovanjem epidemije, upravičen do maksimalno 35 %, nima podlage v sklepu Vlade RS).
 
Podaljšujemo podpisovanje zahteve za sklenitev dogovora o ustreznem ovrednotenju dodatnega dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v posebnih okoliščinah epidemije
 
Ob tem, ko se skladno z odločitvijo, ki jo je sporočila ministrica za izobraževanje, ta teden vračajo v šolske klopi še vsi preostali osnovnošolke in osnovnošolci, smo se odločili podaljšati rok za zbiranje podpisov podpore k zahtevi SVIZ po sklenitvi dogovora o vrednotenju dodatnega dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v posebnih okoliščinah epidemije. Podpise nam tako lahko pošljete še do konca tega tedna, tj. do petka, 5. 6. 2020, vsem, ki ste nam jih že posredovali, pa se ob tej priliki že lepo zahvaljujemo. Tudi zaupnike in zaupnice v vrtcih, srednjih in višjih šolah ter dijaških domovih, ki podpisov še niste zbrali oziroma oddali, prosimo, da to prav tako storite do konca tega tedna.
 
Kaos, ki v javnem sektorju vlada pri izplačevanju dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, je mogoče preseči le s socialnim dialogom, ki je v drugih delih javnega sektorja že stekel, na področju vzgoje in izobraževanja pa ga MIZŠ še vedno blokira. Pričakujemo, da bo naša zahteva (podprta s čim več podpisi zaposlenih v vzgoji in izobraževanju), da se tudi na tem področju razčisti nejasnosti in da podpišemo dogovor, odločilno prispevala k vzpostavitvi dialoga.
 
S spoštovanjem,
 
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ


Priloga:
Dopis za MIZŠ – Pripombe SVIZ k okrožnicama št. 410-15/2020/32 z dne 26. 5. 2020 in 410-15/2020/30 z dne 27. 5. 2020

------------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom


Ljubljana, 26. maja 2020
 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ
 

Najnižja višina nadomestila plače v primeru odrejenega čakanja na delo

Z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je bilo – kot smo vas že obvestili – v primeru višine nadomestila, ko je delavec napoten na začasno čakanje na delo doma, vzpostavljeno nesprejemljivo in nezakonito razlikovanje med zaposlenimi v zasebnem in javnem sektorju. Varovalka, ki jo uvaja ZIUZEOP za zaposlene v zasebnem sektorju, tj. da nadomestilo plače v času čakanja na delo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji, namreč žal ni veljala tudi za zaposlene v javnem sektorju.

Da je takšna ureditev neustavna, smo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) opozarjali že v času sprejemanja ZIUZEOP in se ves čas postopka borili, da bi bila ta neustrezna ureditev odpravljena. V postopku sprejemanja novega Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) smo v SVIZ skupaj s preostalimi sindikati, vključenimi v Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS), ob vztrajnem prizadevanju dosegli, da je bilo omenjeno razlikovanje odpravljeno. Na našo zahtevo tako ZIUZEOP-A v 23. členu po novem določa, da ima tudi javni uslužbenec, ki je pisno napoten na čakanje na delo doma, pravico do nadomestila plače v višini, ki ne sme biti nižja od minimalne plače. Težava pa se je pojavila v prehodnih določbah, saj ZIUZEOP-A ni izrecno določil, da ta sprememba, torej popravljena višina nadomestila za čas čakanja na delo doma, velja tudi za nazaj, torej od 13. 3. 2020.

V zvezi s tem vas opozarjamo na pisna pojasnila Ministrstva za javno upravo, ki jih najdete tukaj https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/Placni-sistem/Aktualno/Pojasnila-ZIUZEOP-22052020.pdf (glejte 7. odstavek 4. točke) in ki določajo:
»V zvezi z začetkom uporabe določb ZIUZEOP-A tudi pojasnjujemo, da je treba upoštevati, da je ZIUZEOP-A sicer stopil v veljavo z dnem 1. 5. 2020, vendar se spremembe členov ZIUZEOP skladno z 20. členom ZIUZEOP uporabljajo od 13. marca 2020. Že izplačana nadomestila plače v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 70. člena ZIUZEOP, ki so bila nižja od minimalne plače, je glede na navedeno treba od 13. 3. 2020 dalje ustrezno poračunati

Javni uslužbenci, ki so bili zaradi epidemije pisno napoteni na čakanje na delo, a so prejeli nadomestilo plače v višini, ki je bila nižja od minimalne plače, lahko pričakujejo ustrezen poračun nadomestila plače za meseca marec in april pri plači za mesec maj 2020.

Odreditev dela pred odprtjem in ob odprtju vzgojno-izobraževalnih zavodov ter plačilo

Številnim zaposlenim je bilo v času zaprtja vzgojno-izobraževalnih in drugih zavodov odrejeno začasno čakanje na delo doma zaradi posledic epidemije koronavirusa covid-19. Delodajalec je moral to odrediti pisno na obrazložen način, delavci pa so se bili v skladu z 138. členom Zakona o delovnih razmerjih-1 v času čakanja dolžni tudi odzivati na poziv delodajalca na način in pod pogoji iz pisne napotitve ter se vrniti nazaj na delo.

menjenim zaposlenim so delodajalci praviloma že v tednu pred ponovnim odprtjem vzgojno-izobraževalnih zavodov odredili opravljanje dela iz zaposlitve (priprava prostorov v zavodih, zbori strokovnih organov ipd.). V tem primeru je treba šteti, da so delavci začeli opravljati delo na podlagi poziva delodajalca, odreditev čakanja na delo pa je prenehala. Delavcem zato za ure opravljanja dela pripada plačilo za delo, torej obračun in izplačilo plače in ne nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela.

Podobno velja za ure dela, ki je bilo delavcem odrejeno s strani delodajalca oziroma je bilo z njimi dogovorjeno v času siceršnjega čakanja na delo doma v minulih tednih – bodisi je šlo za nujno ali neizogibno delo v prostorih zavoda (npr. administrativno ali tehnično delo) bodisi za delo od doma.

Z lepimi pozdravi,
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 21. maja 2020

 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

 

 

Ministrica zavrnila dogovor s SVIZ o ustreznem ovrednotenju povečanega obsega dela in upravičenosti do izplačila dodatkov zaradi izpostavljenosti tveganjem ob ponovnem odprtju vrtcev in šol

 

 

Ob številnih informacijah, ki smo vam jih iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) posredovali v minulem obdobju, smo vas prejšnji teden seznanili tudi z našimi kritičnimi pomisleki k izvedljivosti priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ob obnovitvi delovanja vrtcev in šol, opozorili na nedorečenosti v okrožnicah, ki jih je ob tem pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanosti in šport (MIZŠ), podali pa smo tudi nekaj predlogov za izboljšave. Ostro kritiko smo izrazili ob dejstvu, da se je skozi priporočila NIJZ največji del odgovornosti preložil na ramena vodstev in zaposlenih v vrtcih, šolah in dijaških domovih. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec na to nikakor ne bi smela pristati, temveč bi morala vztrajati, da mora odgovornost za odprtje vrtcev in šol na podlagi priporočil zdravstvene stroke v celoti prevzeti država. Naših pravočasnih opozoril o (ne)izvedljivosti navodil, ki so jih prejeli vzgojno-izobraževalni zavodi, na MIZŠ praktično niso upoštevali. V SVIZ smo se načeloma strinjali s tem, da se delovanje vrtcev in šol ponovno vzpostavi, a ob pogoju, da je to v največji možni meri varno za zaposlene, otroke, učence in dijake ter da bo omejitve, ki jih je predvidela zdravstvena stroka, mogoče izpeljati, brez da bi bila pri tem, kot smo že poudarili, vsa odgovornost preložena na izobraževalke in izobraževalce.
Prav tako smo vas že seznanili tudi, da je SVIZ na resorno ministrico naslovil zahtevo za urgentni sestanek, na katerem naj bi med drugim uredili zelo pomembno vprašanje vrednotenja dodatnega dela vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki ga je mogoče predpostaviti ob zdravstvenih priporočilih, ki so bila podana za vrtce in šole. S predstavniki MIZŠ smo se sešli 13. maja 2020, pri čemer je ministrica dr. Simona Kustec to srečanje po pol ure zapustila s pojasnilom, da jo čakajo druge obveznosti (o tem v SVIZ pred sestankom nismo bili seznanjeni). To je do zaposlenih v vrtcih in šolah podcenjujoče že samo po sebi. Pogovor je ob ministričini odsotnosti v nadaljevanju vodil državni sekretar Damir Orehovec. Že pred tem nujnim sestankom smo v SVIZ vsaj 14 dni vztrajno opozarjali, da se bomo morali, preden bo obnovljeno delovanje šol in vrtcev, dogovoriti o enotnem vrednotenju dodatnih obremenitev zaposlenih, da ne bi med zavodi prihajalo do neupravičenih razlik. Na sestanku smo nato zahtevali, da MIZŠ in SVIZ o tem skleneta tudi pisni dogovor, pri čemer smo v sindikatu zagotovili, da bomo do naslednjega dne, tj. do četrtka, 14. maja 2020, pripravili predlog dokumenta, ki naj bi ga nato skušali z ministrstvom uskladiti. Kljub temu da je ministrstvo na sredinem nujnem sestanku soglašalo, da se bomo v petek, 15. maja 2020, ponovno srečali in se dogovorili o ustreznem vrednotenju povečanega obsega dela zaposlenih in upravičenosti do izplačila dodatkov, do katerih bi bili ob ponovnem odprtju vrtcev, šol in dijaških domov zaradi tveganj, ki jim bodo izpostavljeni, upravičeni zaposleni, je MIZŠ besedo prelomilo, saj je ministrica ob prvi seji Ekonomsko-socialnega sveta glavnemu tajniku SVIZ sporočila, da sestanek ne bo izpeljan. Zavrnitev pogovorov nas je neprijetno presenetila in jo je mogoče razumeti zgolj tako, da sta MIZŠ in Vlada RS zaposlenim pred obnovitvijo dela v vrtcih in šolah odrekla pravico, da bi se v skladu s konvencijami Mednarodne organizacije dela z oblastjo dogovarjali o plačilu povečanega obsega dela, ki se bo izvajalo v posebnih okoliščinah. Odveč je poudariti, da je za demokratično državo, ki naj bi spoštovala socialni dialog, takšno zavračanje samega akta oziroma procesa dogovarjanja povsem nesprejemljivo. Ignoriranje socialnega dialoga in poskusi marginaliziranja sindikatov so tudi sicer značilni za aktualno vlado, a ne pomnimo, da bi že kdaj prej katerikoli minister ali ministrica za izobraževanje tako očitno ignoriral legitimne interese zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

V luči zapisanega se je v torek, 19. maja 2020, sestal Izvršilni odbor SVIZ, ki je sklenil, da:
1. SVIZ MIZŠ ponovno pozove k sklenitvi pisnega dogovora o plačilu dodatnega dela v posebnih okoliščinah, ki jim botrujejo zdravstvene omejitve zaradi epidemije.
2. SVIZ svojemu članstvu v vrtcih, osnovnih in glasbenih šolah, v srednjih, višjih šolah in dijaških domovih posreduje predlog dogovora, ki ga je pripravil sindikat. Članice in člane pozove, da s podpisom izrazijo podporo zahtevi za sklenitev dogovora in hkrati podporo vsebini našega predloga dogovora.
3. Če do začetka junija 2020 omenjeni dogovor z MIZŠ ne bo sklenjen, se na izredni seji sestane Glavni odbor SVIZ, ki se odloči o stopnjevanju pritiska. Na tej seji se GO opredeli tudi do ignoriranja dogovora o spremembi pravilnika o napredovanju v nazive (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0072?sop=2020-01-0072, Ur. l. RS, št. 3/2020, 17. 1. 2020).

Zbiranje podpisov v podporo zahtevi za ovrednotenje dodatnega dela v posebnih okoliščinah epidemije in ob varnostnih omejitvah
Ob v prejšnjih vrsticah predstavljenih okoliščinah se na vas, spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, ter na vse vaše kolegice in kolege obračamo s prošnjo, da s svojimi podpisi podprete zahtevo za ovrednotenje dodatnega dela v posebnih okoliščinah epidemije in ob varnostnih omejitvah, ki smo jo v SVIZ utemeljili v predlogu dogovora, ki smo ga naslovili na MIZŠ. V sindikatu namreč želimo do konca prihodnjega tedna zbrati čim več podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki jih bomo nato predali ministrici dr. Simoni Kustec in tako pokazali našo odločnost v prepričanju, da morajo biti dodatne obremenitve prav vseh zaposlenih v vrtcih, šolah in dijaških domovih ustrezno ovrednotene in plačane. S podpisi bomo okrepili tudi zahtevo, da je v dogovoru z MIZŠ nujno opredeliti dodatek za tveganja, kot to določata Kolektivna pogodba za javni sektor in interventni zakon.
 
Zavedamo se, da so okoliščine za izvajanje sindikalnih aktivnosti in zbiranje podpisov zahtevne, kljub temu pa smo prepričani, da se lahko zanesemo na vas, da boste kot že tolikokrat do zdaj tudi tokrat po svojih najboljših močeh pomagali zbrati podpise med svojimi kolegicami in kolegi, ki so v teh dneh že na delovnih mestih, ter dodatno tudi med tistimi, ki se sicer na delo še niso vrnili, a se jih opisana problematika tiče. V ta namen obvestilom prilagamo tabelo (.DOC, .PDF), ki jo, prosimo, natisnite in nato vanjo zbirajte podpise. Podpise sodelavk in sodelavcev, ki se v tabelo ne morejo podpisati, pa lahko zberete tudi s pomočjo sodobne tehnologije (npr. odsotnim kolegicam in kolegom po e-pošti pošljite ta obvestila in tabelo (.DOC, .PDF), ki si jo lahko natisnejo in vanjo dodajo svoje podatke ter podpis, nato vam jo nato vrnejo skenirano ali kot fotografijo, posneto z mobilnim telefonom). Zaposleni lahko svojo podporo zahtevi SVIZ za ovrednotenje dodatnega dela v posebnih okoliščinah epidemije in ob varnostnih omejitvah izrazijo tudi tako, da na list papirja lastnoročno napišejo: »Podpiram zahtevo SVIZ za sklenitev dogovora glede plačila dodatnega dela v posebnih okoliščinah in vsebino predloga dogovora.« K temu naj čitljivo zapišejo svoje ime in priimek ter se podpišejo. Takšne izjave sindikalnim zaupnicam in zaupnikom nato prav tako lahko vrnejo po e-pošti (skenirane ali kot fotografije). Podpisi vaših sodelavk in sodelavcev naj se torej zbirajo pri vas, vi pa nam jih nato posredujte, in sicer sproti in čimprej. Pomembno je namreč, da z namenom, da bomo lahko tako ustvarili potreben pritisk na MIZŠ, čim več podpisov pridobite in nam jih pošljete do petka, 29. maja 2020 (sicer pa nam vse preostale, naknadno pridobljene podpise seveda pošiljajte tudi še po tem roku).


Podpise nam lahko posredujete na enega od naslednjih načinov:
z navadno pošto na naslov GO SVIZ, Oražnova ulica 3, 1000 Ljubljana, p. p. 196 ali
skenirane oziroma kot fotografije po e-pošti na naslov: Tanja.Bukac@sviz.si ali
po faksu na številko 01 244 09 20.

 

Le z vašo podporo in pomočjo bomo lahko dosegli, da bo oblast ustrezno ovrednotila dodatno delo, ki ga zaposleni v vzgoji in izobraževanju opravljate v zdajšnjih posebnih okoliščinah. Vnaprej se vam iskreno zahvaljujemo za vloženi trud.

 

Z lepimi pozdravi,


Jelka Velički, Branimir Štrukelj,
predsednica GO SVIZ glavni tajnik SVIZ


Prilogi:

 

 

 

Predlog Dogovora SVIZ in MIZŠ o ustreznem vrednotenju povečanega obsega dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter dodatkih

  • Tabela za zbiranje podpisov - .DOC, .PDF

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom


Ljubljana, 14. maja 2020
 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ
 

PRELAGANJE ODGOVORNOSTI ZA MOREBITNO ŠIRITEV EPIDEMIJE V VRTCIH, ŠOLAH IN DIJAŠKIH DOMOVIH NA ZAPOSLENE NESPREJEMLJIVO

Spoštovane članice, spoštovani člani,

z začetkom prihodnjega tedna, tj. v ponedeljek, 18. 5. 2020, se ponovno odpirajo vrtci in šole. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je vse od razglasitve epidemije naprej zahteval, naj nas vlada enakopravno vključi v razprave o izobraževanju na daljavo, o izvedbi letošnje mature ter o ponovnem odpiranju vrtcev, šol in dijaških domov.

Ko je bila oblikovana skupina za pripravo za maturo, sindikata k pogovorom sprva niso povabili. To se je zgodilo šele, ko smo začeli tudi javno opozarjati, da mature ni mogoče pripravljati brez učiteljev, ki jo bomo izvedli in bomo pri tem tudi najbolj izpostavljeni. Z nekaj zamika oziroma zamude so nas ob ravnateljih, skupnosti vrtcev in šol, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ter Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) vključili tudi v skupine, ki so lahko vplivale na oblikovanje protokolov za obnovitev delovanja vrtcev in šol. Ključna pripomba SVIZ se je vseskozi nanašala na status priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), s katerimi je bila v resnici ter ob soglasju MIZŠ in ministrice dr. Simone Kustec vsa odgovornost za obvladovanje epidemije preložena na vodstva in zaposlene v šolah in vrtcih. S presenetljivim soglasjem ministrice so ravnatelji, ravnateljice in zaposleni po mnenju SVIZ postavljeni v nemogočo situacijo – če se ne bodo držali priporočil NIJZ, ki jih v nekaterih delih ni mogoče izvesti tako, kot so zapisana, bodo nosili odgovornost; če se bodo priporočil NIJZ držali, pa v vrtcih in šolah ne bodo mogli izvesti vzgojnega in pedagoškega procesa. Menimo, da ministrica dr. Simona Kustec na takšno prenašanje odgovornosti na ravnatelje, ravnateljice in zaposlene v vzgoji in izobraževanju ne bi smela pristati, temveč bi morala vztrajati, da mora odgovornost za odprtje vrtcev in šol na podlagi priporočil zdravstvene stroke v celoti prevzeti država. SVIZ se je načeloma strinjal s tem, da se delovanje vrtcev in šol ponovno vzpostavi, a ob pogoju, da bo to »v največji možni meri« varno za zaposlene, otroke, učence in dijake ter da bodo zdravstvene omejitve izvedljive, nikakor pa ne na način, da je vsa odgovornost preložena na izobraževalke in izobraževalce.

Prepričani smo tudi, da so se priprave na odprtje vrtcev in šol glede na predvideni datum ponovne vzpostavitve njihove dejavnosti začele mnogo prepozno, številna vprašanja, ki lahko ogrozijo izvedbo ponovnega zagona, pa so zato ostala brez odgovorov in nerazrešena. Ob pojasnilih ministrstva, da je treba posamezna organizacijska vprašanja prepustiti vrtcem in šolam, tudi ni bilo mogoče prezreti, da ne gre toliko za avtonomijo šol in vrtcev kot predvsem za prelaganje odgovornosti za razrešitev zahtevnih vprašanj z ministrstva na vodstva zavodov in zaposlene. V SVIZ smo pravočasno izpostavili in vztrajno ponavljali vprašanja, povezana z izvedbo dela v vrtcih in pouka v šolah zaradi prostorskih in kadrovskih omejitev. Skupaj z ravnatelji in ravnateljicami smo problematizirali izvedljivost izoliranja posameznih skupin otrok v vrtcih in v osnovnih šolah, omejevanje stikov ene odrasle osebe na posamezno skupino otrok, izvedljivost priporočila o vzdrževanju varnostne razdalje in nošenju mask, kritični smo bili tudi do protokola o zdravstvenih potrdilih za zaposlene (v ilustracijo kot priloge tem obvestilom dodajamo dokumente (nelektorirane, za vrtce, za OŠ in za SŠ ter maturo), v katerih so zapisane dileme, ki smo jih na MIZŠ naslovili, še preden je slednje v vrtce in šole 8. 5. 2020 poslalo okrožnice). Pisnih odgovorov na naše pomisleke do zdaj še nismo prejeli.

SVIZ ZAHTEVA SKLENITEV DOGOVORA O PLAČILU ZA POVEČANE OBREMENITVE IN IZPLAČILO DODATKOV ZAPOSLENIM V VRTCIH IN ŠOLAH V ČASU EPIDEMIJE

V SVIZ smo ves čas posebej izpostavljali dileme, ki se neposredno vežejo na položaj zaposlenih in na vaše obremenitve – od preseganja neposredne zakonsko dopustne prisotnosti vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelkih, vzporednosti izobraževanja na daljavo in pouka v šolah pri posameznih učiteljih in učiteljicah, nalog svetovalnih delavcev in knjižničarjev, opredeljevanja in dokazovanja pripadnosti rizičnim skupinam zaposlenih in pravici, da še naprej delajo od doma, do obremenitev in izpostavljenosti čistilcev, hišnikov, računovodij, kuharjev in poslovnih sekretarjev. Naša vprašanja o načinu in višini plačila verjetnih dodatnih obremenitev so ostala brez odgovorov, zato smo na ministrico naslovili zahtevo za nujni sestanek. Zahtevali smo, da SVIZ in MIZŠ do petka, 15. 5. 2020, o izpostavljeni problematiki protokolirata pisni dogovor. Dogovor o načinu vrednotenja in plačila dodatnih delovnih in pedagoških obremenitev potrebujemo tudi zato, da bi preprečili neenotno ravnanje po posameznih vrtcih in šolah. Kot smo se dogovorili na sestanku z MIZŠ, je SVIZ danes, 14. 5. 2020, ministrici dr. Simoni Kustec posredoval predlog dogovora o ustreznem vrednotenju povečanega obsega dela zaposlenih in upravičenosti do izplačila dodatkov na podlagi 39. člena KPJS in 71. člena ZIUZEOP. Zagotovila, da bomo dogovor sklenili, nimamo, se bomo pa jutri, 15. 5. 2020, z ministrstvom ponovno sestali. O poteku srečanja vas bomo obvestili najpozneje v ponedeljek, 18. 5. 2020, zjutraj.

Najbolj polemično je bila na MIZŠ sprejeta naša utemeljitev, da so zaposleni, ki v ponedeljek začnejo delati v vrtcih, šolah in dijaških domovih, upravičeni do ustreznih dodatkov oziroma njihovega deleža za delo v rizičnih razmerah po 39. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor ter do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po 71. členu interventnega zakona (ZIUZEOP). Obstoj rizičnih razmer in nevarnosti smo utemeljili z opozorilom, ki so ga pri NIJZ sicer zapisali v uvodu v priporočila za šole in se glasi: »Pri odpiranju šol se odločamo za številne koristi, ki jih prinašajo šole otrokom in zaposlenim staršem, odločamo pa se tudi za večje tveganje za prenos bolezni.« Če se z odpiranjem vzgojno-izobraževalnih zavodov tveganje za prenos bolezni povečuje, so temu tveganju, ob otrocih, učencih in dijakih, v prvi vrsti izpostavljeni zaposleni v omenjenih ustanovah. Za SVIZ je odgovor na vprašanje, ali ste zaposleni upravičeni do dodatka za rizične razmere ali ne, na dlani – vsekakor ste! Vprašanje je, ali je Vlada RS pripravljena priznati tveganja za čas, ko je razglašena epidemija, ali jih bo ignorirala? Še eno vprašanje je tudi, kaj smo vsi skupaj pripravljeni storiti, če bi bili vseeno priča slednjemu?!

ODPOVED SINDIKALNEMU ZAUPNIKU JE BILA NEZAKONITA

Obveščamo vas še, da je Mariborsko delovno sodišče razsodilo, da je bila odpoved delovnega razmerja učitelju in sindikalnemu zaupniku na Srednji šoli za oblikovanje Maribor nezakonita (SŠOM). Šola mora našega kolego Dejana Pasko pozvati nazaj na delo ter mu za čas med odpovedjo in vrnitvijo na delo vpisati delovno dobo, obračunati bruto plače in druge prejemke ter izplačati pripadajoče zneske neto plač. SŠOM se sicer zoper sodbo lahko pritoži, vendar pritožba po oceni SVIZ-ovega odvetnika (glede na temeljito izveden dokazni postopek ter podrobno in konsistentno ter s sodno prakso skladno obrazložitvijo sodbe) nima resnih možnosti za uspeh in bi pomenila zgolj nepotrebno zavlačevanje v še dodatno škodo javnih sredstev, ki je zaradi samovoljnega ravnanja ravnateljice – tej je oporo nudila tudi večina članov sveta zavoda – že sedaj precejšnja.

Med pojasnili sodbe je za SVIZ – in tudi širše za sindikate ter prihodnje morebitne podobne primere – pomembna obrazložitev sodnice, da je »naloga sindikalnega zaupnika, da sindikat preko njega varuje pravice in interese delavcev pri delodajalcu, zaradi česar ima sindikalni zaupnik tudi posebno varstvo pred odpovedjo in drugim manj ugodnim obravnavanjem zaradi sindikalnega delovanja. Sindikalni zaupnik ima skladno z zakonom tudi pravico zagotavljati in varovati pravice in interese članov sindikata pri delodajalcu.«

Z lepimi pozdravi,


Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 9. aprila 2020
 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

 

Spoštovane članice, spoštovani člani,

v teh dneh, ko vsi živimo in delamo v zelo drugačnih, nedvomno zahtevnejših razmerah, kot smo bili večinoma še donedavna vajeni, v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) nismo spregledali velike podpore, ki jo zaposleni v dejavnostih, ki spadajo pod okrilje našega sindikata, zagotavljate skupnosti. Nasprotno, ponosni smo, da obstaja med vami zavedanje, da se lahko le z medsebojnim sodelovanjem, solidarnostjo in strpnostjo uspešno spoprimemo s številnimi izzivi trenutne realnosti, ter na to, da ohranjamo človečnost tudi v izrednih razmerah splošne ogroženosti. V SVIZ dojemamo kot neprecenljivo, da so lahko otroci, mladi in njihove družine zdaj, ko je naš običajni vsakdan v številnih vidikih obstal, ob hitrem odzivu vzgojno-izobraževalnih institucij (za to gre v največji meri zahvala predvsem veliki predanosti in delu vseh vas zaposlenih v šolah in vrtcih) ohranili prepotrebni stik s poznano šolsko rutino in da lahko nadaljujejo s poukom. V trenutkih, ko medsebojna oddaljenost hkrati pomeni nujno skrb za bližnje, razveseljuje, da so se z odprtim dostopom do svojih vsebin in dejavnosti množično odzvale tudi kulturne ustanove s svojimi zaposlenimi, na zadnje pa ne moremo dovolj poudariti vloge znanosti, ki lahko družbi kot celoti nedvomno ponudi ključne odgovore pri spoprijemanju z izzivi, ki spremljajo epidemijo virusa covid-19. Ob vsem tem, ko so naša resničnost postali pouk na daljavo, zaprta vrata kulturnih ustanov, ko imamo priložnost spremljati, kako pomembna je vrednost znanosti in znanstvenega raziskovanja, lahko zagotovo vsak zase in kot skupnost še bolje opazimo dragocenost kakovostnih javnih storitev, ki jih v Sloveniji nedvomno imamo vzpostavljene. Tega v prihodnje ne smemo pozabiti, temveč moramo javne službe kot nenadomestljivo skupno javno dobro še okrepiti – v to bomo v SVIZ skupaj z vami, spoštovani članice in člani, še naprej usmerjali vse svoje znanje in trud. V SVIZ si bomo ob tem enako kot doslej prizadevali tudi, da morebitna stiska kogarkoli od vas ne bo ostala spregledana in da vam bomo po svojih vzpostavljenih poteh pomoči pomagali iz težav, ki bodo nedvomno pospremile aktualno epidemijo.

 

Nesprejemljivo vladno ignoriranje socialnega partnerstva in dogovarjanja s sindikati

V okviru stališča Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) smo se tudi v SVIZ opredelili do interventnega zakona, s katerim se v Sloveniji odzivamo na širitev epidemije covid-19 in njene posledice za življenje ljudi in narodno gospodarstvo (celotna opredelitev KSJS do zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19). Večino vladnih ukrepov smo pri tem podprli, a smo imeli hkrati tudi precej resnih pripomb k določbam, ki se v pretežni meri nanašajo na položaj javnih uslužbenk in uslužbencev. Za ilustracijo na tem mestu izpostavljamo v nebo vpijoče razlikovanje med prejemniki nadomestila za čakanje na delo doma, saj je znesek le-tega za prejemnike minimalne plače v javnem sektorju, recimo naše čistilke, nižji, kot pa to velja za zaposlene v zasebnem sektorju. Vlada RS se o naših utemeljenih opozorilih z nami ni bila pripravljena usklajevati, temveč nas je pozvala, naj k zakonu posredujemo pripombe. Zatem ko smo besedilo zakona prejeli, smo pripombe v manj kot 24 urah tudi pripravili, a vlada niti ene od njih ni upoštevala. Ni nam znano, ali so jih pristojni sploh prebrali. Ob tem je vredno dodati, da je v Italiji, kjer so razmere, povezane z novim koronavirusom še bistveno bolj zaostrene, tamkajšnja vlada s sindikati sklenila socialni sporazum, na Nizozemskem med epidemijo potekajo pogajanja, prav tako poročajo o posvetovanjih s sindikati iz številnih drugih evropskih držav, zlasti iz tistih z dolgo demokratično tradicijo. Opravičljivega razloga za to, da vlada pri nas socialni dialog ignorira, tako ne najdemo. Na sestanku predsednikov in predsednice sindikalnih central s predsednikom Vlade RS, ki je 6. 4. 2020 potekal na Brdu pri Kranju, smo v KSJS to dejstvo izpostavili in hkrati podčrtali pričakovanje, da se takoj obnovi delovanje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter na dnevni red uvrsti drugi paket interventnih ukrepov (t. i. Protikorona 2), ki ga je vlada začela pripravljati v teh dneh. Kljub temu da naj bi drugi paket ukrepov v enem delu popravil napake iz prvega interventnega zakona in – vsaj v načelu – upošteval prezrte pripombe sindikatov, je predsednik vlade na omenjenem srečanju obenem presenetljivo odkrito zavrnil zahtevo, da bi šla »Protikorona 2« prek postopka usklajevanja skozi ESS. Vlada z neimenovanjem svojih predstavnikov delo ESS zdaj blokira, predstavnike pa naj bi imenovala šele ob koncu aprila, ko je predviden začetek priprave interventnega zakonskega paketa Protikorona 3. Povsem očitno torej je, da želi vlada vpliv sindikatov na interventno zakonodajo v največji možni meri marginalizirati.

V tretjem interventnem zakonskem paketu se bo država odzivala na neizbežno recesijo in povečano zadolženost, ki jo v Sloveniji prav zdaj ustvarjamo z nujno nevtralizacijo učinkov epidemije. Ključno vprašanje je, kdo in v kakšni meri bo nosil bremena recesije. Predsednika vlade Janeza Janšo smo na sestanku opozorili, da ne bomo pristali, da bi tako kot v pretekli krizi v prvi vrsti prevladale zahteve za zniževanje stroškov v javnem sektorju, zmanjšanje števila zaposlenih in privatizacijo javnega sektorja. Poudarili smo, da javni uslužbenci in uslužbenke, med katerimi mnogi na svojih delovnih mestih prav zdaj tvegajo zdravje, niso pripravljeni sprejeti, da bi se ob prihajajoči ekonomski in socialni krizi najprej poseglo prav v njihove prejemke. Naše članstvo pa se mora zavedati, da s prenehanjem epidemije, žal, ne bo konec tudi težav, povezanih z njo, temveč da se bo takrat gospodarska in socialna kriza šele razplamtela – vključno z vsemi potencialnimi posegi v materialni in socialni položaj delavk in delavcev v javnem in zasebnem sektorju.


Predstavitev ključnih ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je bil v Državnem zboru sprejet 2. 4. 2020. Ukrepi (praviloma) veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, zakon pa prav tako določa, da se, če epidemija ne bo preklicana do 15. maja 2020, ukrepi podaljšajo za 30 dni. V nadaljevanju povzemamo najbolj ključne ukrepe, ki se nanašajo na pravice in obveznosti javnih uslužbenk in uslužbencev.

  1. Delodajalec lahko z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije posameznega delavca napoti na začasno čakanje na delo, vendar najdlje do 31. maja 2020. Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, delodajalec pa mu prav tako ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Zakon izenačuje višino nadomestila za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga in začasne nezmožnosti dela zaradi višje sile (ustavitev javnega prevoza, varstvo svojih otrok). V obeh primerih ima delavec v času čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 % delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti). Varovalka, ki jo uvaja zakon za zaposlene v zasebnem sektorju, tj. da nadomestilo plače v času čakanja na delo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji, žal za zaposlene v javnem sektorju ne velja. Kljub pozivom sindikalne strani in kljub opozorilom stroke, je bila ureditev, ki delavce v javnem in zasebnem sektorju postavlja v neenak položaj, sprejeta. Predstavniki sindikalnih central si bomo prizadevali, da bo neenotna ureditev odpravljena v okviru napovedanega drugega svežnja ukrepov.
  1. Zakon predvideva, da je dopustno javnega uslužbenca v času epidemije brez njegovega soglasja začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca, ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu. Javni uslužbenec, ki začasno opravlja drugo delo, ima pravico do plače za delo, ki ga opravlja, in druge pravice iz delovnega razmerja, razen če so plača, ki bi jo prejemal, in druge pravice, do katerih bi bil upravičen, če bi opravljal svoje delo brez premestitve, zanj ugodnejše; v tem primeru mu pripadajo pravice, ki so zanj ugodnejše. Pogoje in vsebino sklepa o začasni premestitvi, javne uslužbence, ki jih ni dopustno začasno premestiti, ter način izplačevanja plače, povračil stroškov in drugih prejemkov bo določila vlada z uredbo.
  1. V času trajanja epidemije, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, ima delodajalec možnost, da javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja po poteku delovnega časa in brez počitka odredi nadurno delo preko zakonskih omejitev, ki jih za nadurno delo določa Zakon o delovnih razmerjih. Delo preko polnega delovnega časa lahko v navedenih primerih traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, s soglasjem javnega uslužbenca pa lahko traja tudi dalj časa.
  1. Delodajalec lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta, vendar najdlje za obdobje do 30. septembra 2020.
  1. Funkcionarjem, ki so uvrščeni v plačnih podskupinah A1, A2 in A4, razen funkcionarjem Ustavnega sodišča Republike Slovenije, se zaradi epidemije določi znižanje plač za znesek v višini 30 % osnovne plače posameznega funkcionarja.
  1. Zakon uvaja tudi poseben dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega (v primeru, da javni uslužbenec prejema dodatek za delo v rizičnih razmerah, lahko iz naslova obeh dodatkov prejme skupaj največ 100 % urne postavke zaposlenega). O višini dodatka odloči delodajalec s sklepom, pri tem pa je dolžan upoštevati stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka. Javni uslužbenec zoper sklep o upravičenosti do dodatka in njegovi višini ne bo imel pritožbe. Sredstva za financiranje dodatka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije, pri čemer bo obseg sredstev za financiranje dodatka, njihovo razdelitev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev posrednim proračunskim uporabnikom določila Vlada RS.


V okviru ukrepov s področja vzgoje in izobraževanja zakon med drugim predvideva naslednje ukrepe (povzeti so le ključni):

  1. Zakon daje ustrezne pravne podlage, da vzgojno-izobraževalno delo in druge oblike organiziranega dela z učenci v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter glasbenih šolah v času epidemije poteka v skladu s šolskim koledarjem v obliki izobraževanja na daljavo. Izobraževanje na daljavo in druge oblike organiziranega dela z učenci na daljavo štejejo v realizacijo ur pri izvedbi posameznega predmeta.

 

  1. Prav tako bo lahko minister, pristojen za izobraževanje, zaradi zaključka šolskega leta 2019/2020 in ne glede na določbe veljavnih predpisov s področja osnovnošolskega izobraževanja, s sklepom drugače določil izvedbo šolskega koledarja, zaključek pouka v tem šolskem letu, načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja ocen, odločanje o napredovanju učencev, načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti, roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin, način in roke za opravljanje nacionalnega preverjanja znanja. Prav tako lahko sprejme tudi druge ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in pravnih koristi udeležencev izobraževanja. Na področju srednješolskega in višješolskega izobraževanja ter osnovnošolskega izobraževanja odraslih bo lahko resorni minister s sklepom spremenil oziroma določil drugače trajanje šolskega in študijskega leta ter zaključevanje izobraževanja in vse roke za uveljavljanje pravic ter izvrševanje dolžnosti vseh subjektov.



Delo v času epidemije v vzgojnih zavodih ter centrih za usposabljanje, varstvo in delo

V SVIZ želimo naše širše članstvo še posebej opozoriti na delo in položaj kolegic in kolegov, ki tudi v teh izjemnih razmerah opravljajo redno delo v zavodih, saj so nekateri zaradi narave izvajanja programov ostali odprti. Na področju vzgoje in izobraževanja so to zavodi za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (t. i. vzgojni zavodi), na področju socialnega varstva, kjer deluje SVIZ, pa centri za usposabljanje, varstvo in delo (t. i. CUDV-ji). Kljub temu da je otrok v vzgojnih zavodih v aktualnih razmerah nekoliko manj, morajo zaposleni izvajati vzgojno in s tem tudi neposredno delo z otroki in mladostniki, ki so tja nameščeni na podlagi odločitve sodišča, in tistimi, za katere skrbniki v teh razmerah ne morejo ustrezno skrbeti. Prav tako otrokom, ki so v domači oskrbi, tudi zdaj pomagajo, jim svetujejo, nudijo učno pomoč, nemalokrat so posredniki med učitelji, otroki in njihovimi starši, ukrepajo v urgentnih situacijah (bodisi posredno ali na mestu samem) ter hkrati zagotavljajo podporo skrbnikom. Otrokom in mladostnikom, ki so ostali v zavodih, pa v skladu s predpisi in priporočili zagotavljajo največjo možno, 24-urno oskrbo. Večji del zaposlenih tako prihaja v zavode, svoje delo izvajajo v rizičnih razmerah z vidika nevarnosti epidemije, zaradi posledic slednje je obseg dela pogosto še večji kot sicer (tudi ko nastopijo zdravstvene težave ali pa je treba otroka oziroma mladostnika vrnit v zavod, ker doma skrbi zanj iz različnih razlogov ne zmorejo). Naj spomnimo, da so normativi v omenjenih zavodih že sicer neustrezni, na kar smo v SVIZ skupaj z delodajalci in stroko opozorili pristojno ministrstvo že pred več kot letom dni.

Tudi v CUDV-jih morajo zaposleni svojim varovancem (otrokom in odraslim), ki imajo hujše motnje in pogosto spadajo v t. i. rizično skupino oseb, epidemiji navkljub zagotavljati socialno-varstveno in tudi zdravstveno oskrbo. Zaradi izpostavljenosti možnosti okužbe s covidom-19 se izvajajo nekateri ukrepi, s pomočjo katerih se skuša preprečevati morebitne okužbe tako varovancev kot zaposlenih. Zaradi tega in zmanjšanja števila zaposlenih (zaradi zaprtja posameznih enot zavoda in drugih odsotnosti) preostali delavke in delavci izvajajo delo v bistveno povečanem obsegu in težjih, bolj rizičnih razmerah (izvajajo delo z osebami, ki ne morejo same slediti varnostnim ukrepom, treba jim je nuditi pomoč pri hranjenju, skrbeti za nego, zdravje ipd.). Posledično so zaposleni še v večjem stresu kot že sicer, saj so tudi za to področje normativi že več let neustrezni. V delu, v katerem CUDV-ji izvajajo posebni vzgojno-izobraževalni, so pedagogi drugače kot v šolah večinoma na čakanju na delo. Izobraževanje na daljavo se namreč v trenutnih razmerah ne more izvajati, ker večina otrok ostaja v zavodu. Ti so v primerjavi z otroki, ki so vključeni v isti program v šolah, v neenakem položaju.

Kolegicam in kolegom, ki opravljate delo v trenutnih razmerah in ste bolj izpostavljeni nevarnosti okužbe, v SVIZ izrekamo veliko podporo. Na podlagi vaših pozivov tudi nenehno opozarjamo delodajalce, naj vam na delovnih mestih zagotovijo čim večje možno varstvo. V pogovorih z oblastjo bomo tudi v prihodnje vztrajno izpostavljali vaš položaj in si prizadevali, da bo vaše delo v trenutnih razmerah ustrezno ovrednoteno (obračunavanje dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu s kolektivno pogodbo in interventno zakonodajo je trenutno, žal, nejasno in neurejeno).


Ustrezno ovrednotenje dela ROID-ov ter vzdrževalcev učne tehnologije oziroma računalniške opreme

Zaposleni na delovnih mestih računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti v osnovnih šolah ter vzdrževalec učne tehnologije oziroma računalniške opreme v srednjih šolah so bili ključni pri vzpostavitvi ustreznih tehničnih podlag za nemoteno izvedbo izobraževanja na daljavo, ki je trenutno vzpostavljeno. Ob številnih utemeljenih pozivih članic in članov, zaposlenih na teh delovnih mestih, smo zato v SVIZ pripravili dopis, v katerem ministrico pozivamo, naj njihovo delo ustrezno ovrednoti. Hkrati smo ponovno, tako kot že nekajkrat v zadnjih desetih letih, opozorili na neustrezno in zastarelo ureditev normativov in standardov v pravilnikih o normativih in standardih ter dr. Simono Kustec pozvali, da se je, ko bodo preklicani začasni ukrepi za preprečitev širjenja epidemije covid-19, nujno nemudoma lotiti posodobitve določb o normativih in standardih za navedena delovna mesta.


Izvajanje dela v vrtcih v času izrednih razmer in odzivi na dopis SVIZ o tej problematiki

Številni članice in člani v predšolski vzgoji so nas v času od zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov opozarjali, da se ponekod še vedno izvaja ali načrtuje opravljanje določenih del v prostorih zavoda, čeprav ta dela niso nujno potrebna in neodložljiva. Prav tako smo bili v sindikatu seznanjeni, da se zaposlenim pri posameznih delodajalcih omogoča izvajanje dela na domu na neenak način (tudi strokovnim delavcem). V skladu s tem smo iz SVIZ na Skupnost vrtcev Slovenije, Združenje ravnateljev vrtcev in reprezentativno združenje občin naslovili dopis, da bi z namenom omejevanja epidemije še dodatno opozorili na izvajanje del v prostorih zavoda zgolj v primerih, ko je to resnično nujno in neodložljivo; za te primere pa smo izpostavili pravne dolžnosti delodajalca v zvezi zagotavljanjem varstva in zdravja pri delu v trenutnih okoliščinah. Predlagali smo še, da se vsem delavcem v vrtcih (delavcem v oddelkih in ostalim), upoštevaje okoliščine, omogoči delo od doma v največjem možnem obsegu, pri tem pa izpostavili tozadevno prakso vrtcev Mestne občine Ljubljana (MOL). Prav zadnje je bilo deležno precej ostrih odzivov tako s strani članstva kot s strani Skupnosti vrtcev Slovenije. Kot smo že ocenili, tudi tukaj ponavljamo, da gre v tem primeru za nesporazum oziroma nerazumevanje našega dopisa in njegovega namena. Z dopisom smo želeli v SVIZ, kot smo že zapisali, med drugim opozoriti, da prihaja v vrtcih do neenakih praks, in predlagali uvedbo dela od doma v največji možni meri, kolikor to okoliščine dopuščajo. Dela v vrtcu nismo enačili z delom v šolah in nismo predlagali odrejanja dela od doma v polnem obsegu zaposlitve in za ves čas zaprtja vrtcev. Prakso vrtcev MOL pa smo izpostavili, ker je v prid zaposlenih. Ti vrtci so namreč po izrabi t. i. izrednega dopusta zaradi epidemije v prvem tednu zaprtja vrtcev zaposlenim zgolj za dober teden dni oziroma do konca marca odredili izvajanje dela na domu, ki je možno v konkretnih okoliščinah (tudi pomoč staršem). To priporočilo je bilo podano pisno, jasno, skupaj s strokovnimi napotki (kar je bil ponekod izvedeno na pomanjkljiv način), tako pa je bilo omogočeno izplačilo plače zaposlenim za mesec marec v bolj ali manj nespremenjenem obsegu. Za naprej pa so ti vrtci pričakovano odredili čakanje na delo, razen v izjemnih primerih, ki jih potrdi občina.


Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu

V času od razglasitve epidemije covid-19 se je velika večina zavodov s področja dejavnosti vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture organizirala tako, da delovni proces – kjer je to le mogoče zaradi vsebine in narave dela ter zaradi nujnosti zagotavljanja javne storitve – nemoteno poteka na način, da delavci delo opravljajo kot delo na domu. Takšno je bilo tudi priporočilo resornih ministrstev, MIZŠ in MK. V zvezi s tem opozarjamo, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 70. členu, kot tudi KPVIZ v 37./3 členu določata, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi. V SVIZ smo prepričani, da je določba ZDR-1 jasna in delodajalcu nalaga, da delavcu izplača nadomestilo za uporabo njegovih sredstev pri delu na domu. Ne glede na dejstvo, da delavec in delodajalec tega morda nista posebej in vnaprej uredila s pogodbo o zaposlitvi oziroma na to delodajalec delavca ni opozoril oziroma ga seznanil s to pravico v odredbi o napotitvi na delo na domu, menimo, da nadomestilo delavcu pripada. Hkrati smo prepričani, da bi bilo smiselno in pravično, da bi bila višina nadomestila dogovorjena na podlagi enotnih izhodišč za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki svoje delo opravljate na domu, razen v izjemnih primerih na specifičnih delovnih mestih, upoštevaje konkretne okoliščine, kjer je višje stroške terjala narava dela (npr. računalničarji, informatiki ipd.). Resorni ministrstvi smo iz SVIZ že pozvali, naj se do tega vprašanja opredelita – odgovor kulturnega ministrstva smo prejeli in je dostopen s klikom na to povezavo.


S spoštovanjem,
 

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 28. januarja 2020

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

Z VLADNIM PREDLOGOM ZNIŽANJE POVRAČILA ZA PREVOZ NA DELO

Pogajalska skupina Vlade RS je sindikatom javnega sektorja sredi decembra lani posredovala predlog spremembe dozdajšnjega načina povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Javni uslužbenke in uslužbenci bi bili skladno s predlogom upravičeni do povračila stroškov za prevoz v obliki kilometrine v višini 7 % cene motornega bencina, kar pomeni znižanje za 1 % v primerjavi z zdajšnjo višino povračila. Alternativa izplačilu kilometrine bi bilo povračilo stroškov v višini imenske mesečne vozovnice za javni promet, in sicer na podlagi predložitve dokazila o nakupu te vozovnice delodajalcu. Povračila stroškov za javni prevoz brez dokazila o nakupu vozovnice torej ne bi bilo več mogoče uveljavljati. Vlada pričakuje, da se bo nezadovoljstvo zaposlenih zaradi predvidenega znižanja povračil obrnilo proti sindikatom, ki naj bi bili zaradi tega z njo bolj pripravljeni skleniti kompromisni dogovor. Z odstopom predsednika vlade in posledičnim prenehanjem mandata aktualne Vlade je postala uresničitev predstavljenega predloga zelo vprašljiva.


VLADA SKUŠA POVEČATI POOBLASTILA POSAMEZNIM DELODAJALCEM PRI OPREDELJEVANJU DELOVNE USPEŠNOSTI

Skladno z dogovorom med sindikati javnega sektorja in Vlado RS s konca leta 2018 se letos (1. 7. 2020) po več kot desetih letih v plačni sistem vrača izplačevanje delovne uspešnosti. Ta je bila ukinjena z začetkom krize, praktično takoj, ko je bil takrat uveljavljen nov plačni sistem. Čeprav izkušenj z delovanjem izplačil delovne uspešnosti tako rekoč nimamo, Vlada RS sindikatom pred julijsko uveljavitvijo predlaga spremembe pri kriterijih za ocenjevanje delovne uspešnosti. Predlaga zmanjšanje števila elementov dela, po katerih bi se merila uspešnost, z obstoječih petih kriterijev na tri, ključen pa je predlog, da bi lahko vsak posamezni delodajalec – ob upoštevanju splošnih kriterijev – določil tudi posebne kriterije, ki bi se uporabljali za konkretni zavod (šolo, vrtec, dijaški dom, muzej, arhiv, inštitut …). Da bi lahko sprejel te kriterije, delodajalec ne bi potreboval soglasja sindikata. Del sindikatov posebne kriterije po posameznih zavodih zavrača, ker dvomi v objektivnost oziroma zmožnost le-te pri delodajalcih, drugi del bi na ta posebna merila pristal, če bi sindikat zavoda dal k njim predhodno in obvezujoče soglasje. Če dogovora med vlado in sindikati ne bo, se bo 1. 7. 2020 obnovil način izplačevanja delovne uspešnosti, kakršen je veljal, preden je bila le-ta ukinjena. Ker zakonodaja določa, da se za delovno uspešnost nameni od dva do pet odstotkov mase za plače, lahko ob dejstvu padca aktualne vlade že zdaj predpostavimo, da bo obveljal najnižji možni odstotek – torej dva odstotka mase za plače.


SKLENJEN DOGOVOR O KARIERNEM RAZVOJU V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Predstavniki SVIZ – v imenu našega sindikata predsednica GO SVIZ Jelka Velički – in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) smo 8. januarja letos podpisali Dogovor o izvrševanju stavkovnega sporazuma v točki, ki opredeljuje prenovo kariernega napredovanja strokovnih delavcev in delavk v vzgoji in izobraževanju. Zahteva o prenovi sistema napredovanj je ena od točk Stavkovnega sporazuma, ki smo ga z Vlado RS sklenili konec leta 2018, in je temeljila na prizadevanju sindikata, da se olajša napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, saj je bilo to doslej bistveno zahtevnejše kot v drugih delih javnega sektorja. Besedilo dogovora je bilo v Uradnem listu objavljeno 17. januarja 2020 (3/2020, 17. 1. 2020), z njegovo vsebino pa smo članstvo v osnovnih šolah ter zavodih in šolah za otroke s posebnimi potrebami v posebnih obvestilih natančneje seznanili že pred tem. Na naši spletni strani www.sviz.si  smo ob tem vzpostavili tudi posebno podstran (https://www.sviz.si/karierni-razvoj-strokovnih-delavcev-v-vzgoji-in-izobrazevanju/), na kateri je mogoče najti tudi najpogostejša vprašanja zaposlenih v zvezi z dogovorjenim in odgovore na ta vprašanja.


BOJ PROTI NEZAKONITIM ODPOVEDIM DELOVNIH RAZMERIJ NA SŠOM

Zatem ko sta sredi lanskega leta odpovedi pogodb o zaposlitvi prejela najprej sindikalni zaupnik SVIZ in nedolgo zatem še njegov sodelavec na Srednji šoli za oblikovanje Maribor (SŠOM), je ta skrajni ukrep doletel še tretjo učiteljico, ki je prejela odpoved zaradi krivdnih razlogov (dostavljena ji je bila na domači naslov v času, ko je bila bolniško odsotna z dela). Sodni postopek, na katerem SVIZ s pomočjo odvetnika Dina Bauka dokazuje, da je bil sindikalni zaupnik SVIZ Dejan Paska odpuščen nezakonito, se je že začel in pričakujemo, da bo sodba izrečena najpozneje v roku enega meseca. Svet šole je 21. januarja 2020 razpravljal o nepravilnostih pri delu ravnateljice, na katere je opozoril zdaj že nekdanji zaupnik SVIZ. Svet SŠOM je, kljub javnemu nasprotovanju SVIZ, to točko zaprl za javnost in zahteval, da predsednik Območnega odbora SVIZ Podravje Boris Radosavljevič sejo zapusti. Ker šola trenutno nima zaupnika, saj si na to mesto po odpustitvi prejšnjega zaupnika nihče ne upa kandidirati, pri obravnavi in razpravi o nepravilnostih v vodenju zavoda tako ni bilo nikogar, ki bi lahko predstavil in zagovarjal stališče zaposlenih, ki jih je ravnateljica odpustila. SVIZ to gesto razume kot skrajno in jo vidi kot zanikanje vloge, ki jo ima sindikat pri obrambi pravic zaposlenih. Vse očitneje je, da prekinitev delovnega razmerja sindikalnemu zaupniku, ki je bil odpuščen zgolj zato, ker je opozarjal na nepravilnosti in žaljivo ravnanje ravnateljice do zaposlenih, postaja vzorčni primer tudi za druge, zato bomo v SVIZ z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo, branili sindikalnega zaupnika in odpuščeno članico ter se hkrati odločno postavili po robu aroganci delodajalca, ki se očitno požvižga na zakonitost delovanja.


KRIŽANKE NISO NAPRODAJ

SVIZ aktivno podpira kolege, zaposlene in dijake s Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF) v prizadevanjih, da šola ostane v ljubljanskih Križankah, ki jih država želi prodati in bi s tem ogrozila nepretrgano tradicijo sobivanja izobraževanja, kulture in kulturne dediščine, ki traja že sedem desetletij. Sindikat se je pridružil podpisnikom peticije Križanke niso naprodaj – reševanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v nasprotovanju preselitvi šole iz kulturnozgodovinskega bisera, Plečnikove mojstrovine. Tudi po mnenju SVIZ se mora negotovost, povezana s prihodnjo lokacijo delovanja šole, čim prej ustrezno razrešiti. Minuli teden, 23. 1. 2020, sta – ob sodelovanju SVIZ – o usodi šole na skupni izredni seji razpravljala Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje Državnega zbora. V času seje je pred poslopjem potekal protest, ki so ga organizirali dijaki SŠOF, SVIZ pa je članstvo povabil, da se ga udeleži in podpre zahteve svojih kolegic in kolegov. Glavni tajnik SVIZ je podporo celotnega sindikata potrdil tudi na omenjeni izredni skupni seji odborov, na kateri je sindikalna zaupnica šole, kolegica Apolonija Simon, prepričljivo utemeljila zahteve zaposlenih in dijakov, da se šoli omogoči nadaljevati delo v Plečnikovih Križankah.


VELJATI ZAČELE SPREMEMBE POKOJNINSKE ZAKONODAJE

Državni zbor je konec novembra lani sprejel spremembe pokojninske zakonodaje, ki so bile pripravljene v sodelovanju in usklajene s socialnimi partnerji. Spremembe, ki v večini pozitivno vplivajo na posameznike in pravice iz tega zavarovanja, so nato začele veljati  1. januarja 2020. Spremembe ne prinašajo zaostrovanja pogojev za starostno upokojitev. Podaljševanje delovne aktivnosti se spodbuja z zagotavljanjem sočasnega prejemanja višjega dela pokojnine in opravljanja dela (t. i. dvojni status). Posameznik, ki se bo odločil podaljšati svojo delovno aktivnost, bo v prvih treh letih od izpolnitve pogojev za upokojitev po novem prejemal 40 % pokojnine in ne več le 20 %, nato pa 20 %. Navedenega bonusa bodo v sorazmernem delu deležni tudi tisti, ki bodo nadaljevali z delom vsaj v okviru polovičnega delovnega časa. Za vsako nadaljnjo polovico leta pokojninske dobe (največ 3 leta) pa bo posameznik prejel 1,5 % odmernega odstotka. Ključni cilj sprememb je zagotoviti dostojne pokojnine, in sicer z zaustavitvijo padanja odmernih odstotkov za ženske ter s postopnim dvigom odmernih odstotkov za moške ter na enako višino (63,5 %). V okviru tega se dviguje tudi odmerni odstotek za najnižjo pokojnino (za prvih 15 let zavarovalne dobe). Po novem se bo lahko posameznik na račun vzgoje otrok še naprej nekoliko prej upokojil ali pa se odločil, da bo oddelal polnih 40 let in bo zato nagrajen z dodatnim odmernim odstotkom 1,36 % na otroka (največ do višine 4,08 %; to vpliva predvsem na pokojnine žensk). Dvigujejo se tudi odmerni odstotki pri preostalih pokojninah, tako pri družinskih kot pri vdovskih, pa tudi pri invalidskih pokojninah in invalidskih nadomestilih.


Z NOVIM LETOM VIŠJA MINIMALNA PLAČA, IZ NJE IZVZETI DODATKI

Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači s 1. januarjem 2020 iz opredelitve minimalne plače izvzema vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni mogoče vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračila stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regresa za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
Minimalna plača znaša od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 940,58 evrov (bruto). Od januarja 2021 se bo uporabljala formula, na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.


ANKETA O IZVAJANJU IN PLAČILU ZA DELO V ŠOLI V NARAVI

V tem mesecu smo na naslove sindikalnih zaupnic in zaupnikov v osnovnih šolah ter šolah s prilagojenim programom – s prošnjo, da ga nato posredujejo tudi zaposlenim v svojih zavodih, ki sodelujejo v šoli v naravi – posredovali vprašalnik, s katerim želimo dobiti natančnejši vpogled v stanje v šolah po Sloveniji glede organizacije dela in izplačila za delo učiteljic in učiteljev v šoli v naravi. Povod za to so bila številna opozorila članstva, da je mogoče po šolah ponovno zaznati različno obravnavanje dela zaposlenih, ki so napoteni v šolo v naravi, in sicer tako z vidika organizacije samega dela (obsega delovnih ur, zagotavljanja počitka) kot tudi glede dodatnih izplačil za čas dela v šoli v naravi. Podatke bomo zbirali do konca januarja, nato pa jih bo preučilo predsedstvo Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih in sprejelo nadaljnje aktivnosti sindikata glede te problematike.


PODELILI 12 ŠTIPENDIJ IN 70 SUBVENCIJ

Glavni odbor SVIZ Slovenije je kot že nekaj preteklih let tudi zadnjem v finančnem načrtu predvidel sredstva za razpis enoletnih štipendij za šolsko leto 2019/2020, in sicer za dijake in študente za šolanje ali redni študij za smeri vzgoje in izobraževanja ter kulture. Po koncu razpisnega roka je vse popolne vloge, ki smo jih v SVIZ prejeli, pregledala komisija za štipendiranje in v skladu z razpisnimi merili podelila skupno dvanajst enoletnih štipendij v pomoč pri izobraževanju na srednješolski in univerzitetni ravni. Štipendije za izobraževanje v srednješolskih programih znaša mesečno 80 evrov, na poti do želene izobrazbe pa pri študiju otrokom naših članic in članov pomagamo s 100 evri na mesec. Glavni odbor SVIZ je v svojem finančnem načrtu za leto 2019 prav tako namenil tudi nepovratna sredstva za članice in člane, ki se izobražujejo v zvezi s svojim delom, in v letošnjem novembru podelil tudi vse predvidene subvencije. Tokrat smo bilo v primerjavi z minulim letom, ko smo zagotovili 52 subvencij, le-teh razdelili še nekaj več, in sicer skupno kar 70 v znesku po 500 evrov.


DRUGE OBLIKE POMOČI ČLANICAM IN ČLANOM SVIZ

V devetih mesecih lanskega leta (od 1. januarja do 30. septembra 2019), za katere je že na voljo popolno finančno poročilo, je SVIZ svojim članicam in članom namenil 57.745,54 evra solidarnostnih in finančnih pomoči. V dveh humanitarnih akcijah (za šolanje otrok družine Slosar Jurečič in za Osnovno šolo Branka Pešića v Beogradu) smo na našem posebnem računu zbrali 11.708 evrov in jih predali za omenjena namena. Iz sredstev Svizovega zdravstvenega sklada smo pomagali tudi trem posameznikom, in sicer je bilo s tega naslova dodeljenih 3.114,46 evra pomoči. Štipendiranju in subvencioniranju izobraževanja za pridobitev ustrezne izobrazbe je bilo namenjenih 9.240 oziroma 34.000 evrov, medtem ko je Izvršilni odbor SVIZ na svoji zadnji lanski seji za sofinanciranje izobraževanja na dveh območnih odborih dodelil sredstva v skupni višini 6.675,50 evra.
Z začetkom letošnjega leta smo vstopili v drugo leto, odkar obstaja Blagajna vzajemne pomoči – Svizova čebelica. Namenjena je vsem članicam in članom sindikata, ki prejemajo plačo, nižjo od 1.500 evrov bruto, ter zaidejo v finančne težave in potrebujejo hitro pomoč. Članica ali član, ki je kreditno sposoben ter včlanjen v SVIZ vsaj tri mesece, lahko enkrat na leto oziroma po odplačilu pretekle obveznosti zaprosi za od 300 do 600 evrov pomoči, ki jih nato vrne v največ 12 mesecih. Pomoč se ne obrestuje. V lanskem letu je bilo vloženih 182 vlog, ki jih je nato obravnavala Delavska hranilnica in jih 143 odobrila ter prosilcem izplačala želena sredstva. Skupaj je bilo našim članom dodeljenih za 83.695 evrov kreditov oziroma brezobrestnih posojil.


ODPOČIJTE SI V POČITNIŠKIH STANOVANJIH SVIZ!

Tokratnim Obvestilom GO SVIZ prilagamo informativno zloženko o počitniških stanovanjih, ki jih ima v različnih krajih po Sloveniji v lasti naš sindikat in jih članice in člani lahko najamejo po ugodnejših cenah. Izbrati je mogoče med skupno 34 stanovanji v toplicah, ob morju ali s pogledom na gore – počitniška stanovanja ima SVIZ, denimo, na Dobrni, Ptuju, v Podčetrtku, Moravskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah, Banovcih, v Simonovem zalivu, Izoli, Piranu, Ankaranu, Luciji, Kranjski Gori, Bohinjski Bistrici ali na Krvavcu. Sindikalne zaupnice in zaupnike prosimo, da zloženko predstavite kolegicam in kolegom v svojih zavodih. Če bi morda potrebovali dodatne izvode, to, prosimo, sporočite strokovni sodelavki GO SVIZ Tanji Bukač na e-naslov tanja.bukac@sviz.si ali jo pokličite po telefonu 01 24 40 916. 


Z lepimi pozdravi,


Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom v vzgoji in izobraževanju
 

Ljubljana, 5. decembra 2019

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ


POTEK USKLAJEVANJ ZA URESNIČITEV STAVKOVNE ZAHTEVE O PRENOVI KARIERNEGA NAPREDOVANJA STROKOVNIH DELAVCEV IN DELAVK V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Že zadnjih nekaj mesecev vas seznanjamo, da se z MIZŠ usklajujemo in pogajamo o izvedbi  stavkovne zahteve o lažjem dostopu do naziva svetnik ter uveljavitvi novega, četrtega naziva (višji svetnik). Na zadnjem srečanju v torek, 3. decembra, so se pogovori med nami in predstavniki ministrstva znašli tik pred tem, da v celoti propadejo. Razlike v razumevanju uresničevanja stavkovne zahteve in razlike med predlogoma SVIZ in MIZŠ so bile nepremostljive. Ministrstvo je vztrajalo, da mora biti zahtevnost za izpolnitev pogojev za četrti naziv “višji svetnik” bistveno višja od zahtevnosti pogojev za sedanji naziv svetnik. Uresničitev predloga MIZŠ bi pomenila, da bi bilo “višjih svetnikov” še precej manj, kot je zdaj svetnikov, ob hkratnem dejstvu, da je teh že zdaj izjemno malo (10 % v povprečju v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah). Hkrati se je MIZŠ postavilo na izključujoče stališče, da moramo glede olajšanja pogojev za napredovanje v obstoječi naziv svetnik hkrati v celoti sprejeti njihov predlog, ki pa za pogajalsko skupino SVIZ ni bil sprejemljiv. Soglasja ni bilo niti okrog olajševanja pogojev, ki bi jih morali izpolniti zdajšnji svetniki za pridobitev naziva “višji svetnik.” Skratka, predstavniki ministrstva so se postavili na skrajno »vzemi ali pusti« pogajalsko pozicijo. Kljub naši pripravljenosti, da najdemo kompromisno rešitev, je MIZŠ vztrajalo pri svojem predlogu. Po neuspešnih pogajanjih v torek smo se z MIZŠ dogovorili za še en poskus zbliževanja stališč; ta bo v ponedeljek, 9. decembra. O rezultatih pogajanj, kakršni koli že bodo, bomo pogajalci naslednji dan poročali Glavnemu odboru SVIZ, ki se bo zaradi tega sestal na izredni seji.

Še do zadnjega kroga usklajevanj uresničitvi stavkovne zahteve ta teden smo bili povsem prepričani, da se bomo z MIZŠ o uveljavitvi četrtega naziva in olajšanju pogojev za pridobitev naziva svetnik brez posebnih težav dogovorili, vendar temu ni več tako. Ker obstaja povsem realna možnost, da se z MIZŠ ne bomo uspeli uskladiti glede uresničitve naše stavkovne zahteve – ki jo bo SVIZ uveljavil za vsako ceno, saj gre za s stavko pridobljeno zahtevo in pravico – se je Izvršilni odbor SVIZ odločil, da za 10. decembra letos skliče izredno sejo Glavnega odbora SVIZ. Na seji se bo 54 članic in članov GO SVIZ odločalo med tem, ali sprejeti pogoje MIZŠ, ki jih je sicer pogajalska skupina SVIZ na zadnjem medsebojnem srečanju zavrnila, ali vztrajati pri našem predlogu tudi za ceno konflikta. Če se bo GO SVIZ odločil za slednje, bomo na seji Glavnega odbora prihodnji teden razpravljali tudi o različnih možnostih, ki jih ima sindikat v primeru, da bi MIZŠ vztrajalo na svojem stališču in predlogih. To vključuje tudi izvedbo protestnega shoda pred prostori MIZŠ v januarju, v naslednjem koraku pa tudi možen množični protestni shod pred Vlado RS v februarju. Upamo sicer, da nam za uresničitev stavkovne zahteve ne bo potrebno tako dolgo in bojevito vztrajati kot denimo učiteljem na Hrvaškem, kjer so tamkajšnji izobraževalci po hudem boju in šele po 36 dneh stavke dosegli, da njihovo delo glede na primerljiva delovna mesta v preostalem javnem sektorju ne bo več manj vredno.

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, prosim vas, da svoje kolegice in kolege seznanite z zapleti med SVIZ in MIZŠ pri uresničevanju naše stavkovne zahteve, ki jo je Vlada RS podpisala v stavkovnem dogovoru konec lanskega leta. Opozorite jih, da obstaja povsem realna možnost, da bi pogovori lahko bili neuspešni in si bo treba uresničitev dogovorjene in pridobljene pravice izbojevati z drugimi legalnimi in legitimnimi sredstvi ter pristopi.


Z lepimi pozdravi!

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ Slovenije

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 19. novembra 2019

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

 

Z NOVEMBROM DVIG PLAČ

Zaposlenim v javnem sektorju se z novembrsko plačo, izplačano v začetku decembra, znova izboljšujejo plače za štiri (4) odstotke. Gre za drugi del povišanja, o katerem smo se Vlada in sindikati javnega sektorja dogovorili s stavkovnimi sporazumi in dogovorom o plačah decembra lani, ki so sledili odločnemu stavkovnemu in protestnemu gibanju pod vodstvom SVIZ-a.

Z omenjenimi sporazumi izpred leta dni so z januarjem 2019 en plačni razred, ki za posameznika pomeni štiriodstoten dvig plače, pridobili vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev. S tokratnim, novembrskim povišanjem, pa bo še en plačni razred pridobila večina zaposlenih na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, pa tudi del slabše umeščenih na plačni lestvici, ki v letu 2017 v okviru odprave plačnih anomalij niso bili deležni nikakršnega izboljšanja.

Zaposleni na delovnih mestih, za katera je pogoj znanstveni magisterij, doktorat ali specializacija, s septembrom prihodnje leto lahko računajo še na en plačni razred povišanja, prav tako tudi tisti, ki so že pridobili drugi in tretji naziv svetovalec ali svetnik oziroma primerljiv naziv v drugih dejavnostih.

Z januarsko plačo se bo ponovno zvišala minimalna plača, in sicer na 940,58 evrov bruto, zakon pa z istim datumom iz opredelitve minimalne plače izvzema tudi vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.


Z ODLOČILNO MOČJO IZGLASOVANE STAVKE, PO VEČ KOT DESETLETJU, UREDILI POLOŽAJ MOBILNIH UČITELJEV

Mobilni učitelji so si več kot desetletje prizadevali, da bi njihove pravice nehale biti kršene in da bi država uredila njihov položaj primerljivo z drugimi strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju, a so bili ob neustrezni odzivnosti pristojnih prisiljeni napovedati stavko. Zadnji avgustovski in prvi teden letošnjega septembra je tako potekalo opredeljevanje o izvedbi stavke, ki jo je podprlo 97,5 odstotka vseh zaposlenih (mobilnih učiteljev in solidarnostno tudi njihovih sodelavcev) v osnovnih šolah s prilagojenim programom, centrih in zavodih, v katerih ima SVIZ svoje članstvo. Opredelili so štiri stavkovne zahteve, in sicer: naj država zagotovi zakonito povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila v službene namene, naj uredi problematiko napredovanj mobilnih učiteljev v nazive na delovnem mestu, uredi dolgoletno nezakonito določanje povečane učne obveznosti mobilnim učiteljem in njihovo preobremenjevanje ter zagotovi vštevanje časa, potrebnega za opravljanje vseh napotenih službenih poti, v delovni čas.

V intenzivnih pogajanjih s šolskim ministrstvom v času od napovedi stavke do druge polovice septembra je SVIZ-u uspelo priti do dogovora, ki je v zadostni meri naslovil stavkovne zahteve, zato je stavkovni odbor soglašal, da sindikat prekine priprave na stavko. Mesec dni kasneje, 22. oktobra, se je na svoji seji z vsebino Dogovora o ureditvi položaja mobilnih učiteljev za dodatno strokovno pomoč in učiteljev za dodatno strokovno pomoč seznanil še Glavni odbor SVIZ in ugotovil, da so s tem izpolnjene stavkovne zahteve in zato ustavil vse stavkovne aktivnosti. Velja izpostaviti, da je bilo izboljšanje položaja mobilnih učiteljev uresničljivo le, ker ste člani in članice SVIZ ter drugi zaposleni z udeležbo pri glasovanju o stavki izkazali izjemno visoko stopnjo solidarnosti s kolegicami in kolegi.


POGAJANJA O SPREMEMBAH PLAČNEGA SISTEMA V JAVNEM SEKTORJU

Sredi letošnjega septembra so se pričela pogajanja med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o spremembah plačnega sistema in kariernega napredovana v javnem sektorju. Doslej so bili izvedeni trije krogi pogajanj. Glavni odbor SVIZ je na svoji seji 22. oktobra zavrnil vladne predloge o omejevanju napredovanja v plačne razrede, ki bodo najbolj prizadela zaposlene iz plačne skupine J. SVIZ podpira uveljavitev možnosti povečanega variabilnega nagrajevanja javnih uslužbencev le pod pogojem, da vlada zanj zagotovi dodatni denar za izplačilo delovne uspešnosti. Hkrati je za SVIZ ključnega pomena, da se v pogajanja o spremembah plačnega sistema takoj vključi tudi problematika napredovanj v nazive v javnem sektorju, ki sistematično vpliva na povečevanje plačnih razlik med posameznimi plačnimi podskupinami in primerljivimi delovnimi mesti. GO SVIZ vztraja, da je treba v dejavnosti vzgoje in izobraževanja pretirano zahtevnost napredovanj v nazive omiliti tako, da ne bo več povzročala sistematičnega zaostajanja plač strokovnih delavk in delavcev za primerljivimi mesti v drugih delih javnega sektorja.

Naslednji krog pogajanj bo 25. novembra.


USKLAJEVANJA STAVKOVNE ZAHTEVE O PRENOVI KARIERNEGA NAPREDOVANJA STROKOVNIH DELAVCEV IN DELAVK V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

SVIZ je že konec letošnjega maja na MIZŠ posredoval predlog za spremembe Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev v nazive, ki bi omogočil lažjo dostopnost sedanjega naziva svetnik in uvaja četrti naziv »višjega svetnika.« Gre za uresničitev stavkovne zahteve, ki je vključena tudi v Stavkovni sporazum, s katerim smo se dogovorili o zvišanju plač konec leta 2018. Analiza, ki jo je letos pripravila Vlada RS o kariernem napredovanju javnih uslužbencev, je v celoti potrdila trditve SVIZ, da je napredovanje v nazive v vzgoji in izobraževanju bistveno zahtevnejše kot v drugih delih javnega sektorja, kar je ključni razlog, da tako majhen del učiteljev in drugih strokovnih delavcev (le slabih deset odstotkov) doseže naziv svetnik. Spremembe pravilnika o napredovanju v nazive bi morale biti usklajene do konca tega mesec, vendar MIZŠ še do danes ni jasno in v celoti odgovorilo na SVIZ-ov predlog sprememb. Zaradi zavlačevanja MIZŠ je Glavni odbor SVIZ na svoji redni oktobrski seji sprejel sklep, da se v decembru sestane na izredni seji, na kateri se bo opredelil do neizpolnjevanja stavkovnega sporazuma. SVIZ je stavkovni sporazum konec lanskega leta podpisal tudi zato, ker se je Vlada RS obvezala, da bo zrahljala zahtevnost napredovanja v nazive in z dodajanjem četrtega naziva podaljšala karierno napredovanje učiteljev in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Če se bosta MIZŠ in Vlada RS še naprej izmikala uresničitvi te stavkovne zahteve, bo SVIZ za njeno uveljavitev primoran uporabiti vsa razpoložljiva sredstva!


SVIZ SKUPAJ Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI VLADO SPOMNIL NA DANE ZAVEZE O KULTURI

SVIZ se je konec septembra pridružil podpisnikom javnega pisma Vladi RS, ki ga je društvo Asociacija naslovilo na premierja Marjana Šarca v zvezi z razrezom proračunov RS za leti 2020 in 2021 in višino sredstev, ki jih bo prejelo Ministrstvo za kulturo. Skupaj smo opozorili, da koalicijske stranke očitno ne nameravajo uresničiti zavez iz lastne koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na izboljšanje položaja nevladnih organizacij, samozaposlenih in drugih posameznikov v kulturi. Predsednika Vlade in koalicijo kot celoto smo pozvali, naj prevzamejo odgovornost za zapisano v lastnem koalicijskem sporazumu in se nemudoma zavzamejo za ukrepe, s katerimi se bo končno dosegel pozitivni razvojni premik tudi za nevladno kulturo ter samostojne ustvarjalke in ustvarjalce.


SVIZ POZVAL MK K ODZIVU NA POBUDO ZA VZPOSTAVITEV SPECIALISTIČNE AMBULANTE ZA ZAPOSLENE V KULTURI

Že nekaj časa si SVIZ skupaj s kolegi iz kulture prizadeva za ustanovitev specialistične zdravstvene ambulante. Tako je zbor sindikalnih zaupnic in zaupnikov Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ na svoji seji aprila letos podprl pobudo našega člana ddr. Borisa Mihalja za ustanovitev specialistične zdravstvene ambulante za preprečevanje, ugotavljanje in zdravljenje poklicnih bolezni na delovnih področjih kulture. Zaposleni na v dejavnosti kulture se namreč svojih delovnih mestih, zelo različnih in zahtevnih, srečujejo z izrazitimi in specifičnimi zdravstvenimi tveganji, zato bi bilo nujno urediti in okrepiti področje njihovega zdravstvenega varstva. V luči tega sklepa je SVIZ na prvem srečanju z ministrom za kulturo maja letos pobudo za vzpostavitev ambulante predstavil tudi ministru mag. Zoranu Pozniču ter ga pozval k njeni čimprejšnji realizaciji. Ker aktivnosti MK v kasnejših tednih in mesecih niso sledile pričakovanjem ter je v procesu uresničevanja prišlo do neodzivanja s strani MK, je SVIZ ministra oktobra s posebnim pismom spomnil na doslej izvedene aktivnosti in dane obljube ter ga pozval, naj se ministrstvo bolj aktivira pri uresničevanju ideje o posebni zdravstveni ambulanti za kulturnike.


OBVEZEN OBISK POSLOVALNICE DH PRED ODDAJO VLOGE ZA SVIZOVO ČEBELICO

GO SVIZ je pred dvema letoma ustanovil Blagajno vzajemne pomoči (Svizova čebelica), ki je namenjena vsem članicam in članom sindikata s plačo nižjo od 1.500 evrov (bruto), ki zaidejo v finančne težave in potrebujejo hitro pomoč. Član, ki je kreditno sposoben ter včlanjen v SVIZ vsaj tri mesece, lahko enkrat na leto (oz. po odplačilu pretekle obveznosti) zaprosi za od 300 do 600 evrov pomoči, ki jih nato vrne v (največ) 12 mesecih. Pomoč se ne obrestuje. Vse dodatne informacije ter dokumenti se nahajajo na spletni strani www.sviz.si/svizovacebelica.

Obveščamo vas, da je od nedavnega zaradi zakonskih sprememb obvezno, da se pred sklenitvijo kreditne pogodbe kreditojemalec osebno identificira (v eni izmed 39 poslovalnic Delavske hranilnice). Torej – članica ali član SVIZ, ki želi pridobiti kredit v obliki Svizove čebelice, se mora pred oddajo vloge osebno zglasiti v eni izmed poslovalnic Delavske hranilnice.


DELOVNO MESTO UČITELJ RAZREDNIK

V okviru pogajanj za razrešitev stavkovnih zahtev, ki so bila uspešno zaključena decembra lani, je bilo v seznam delovnih mest in nazivov dodano novo delovno mesto učitelj razrednik, in sicer tako v povezavi z delovnima mestoma učitelj VII/2. in VII/1. kot tudi na delovnih mestih učitelj praktičnega pouka V., VI., VII/1. in VII/2. Naloge razrednika lahko glede na veljavne predpise (skladno s 63. členom ZOFVI in 34. a členom KPVIZ) in Programskimi smernicami o delu razrednikov opravljajo le učitelji. Drugi strokovni delavci glede na veljavno zakonodajo nalog razrednika ne morejo opravljati.

1. septembra letos je bilo, v skladu z dogovorjenim v stavkovnem sporazumu, uvedeno novo delovno mesto učitelj razrednik, ki je uvrščeno za en plačni razred višje od delovnega mesta učitelj v vseh nazivih. Do višje uvrstitve za en plačni razred zaradi opravljanja nalog razrednika je učitelj lahko upravičen le za obseg dela, ki ga opravi na delovnem mestu učitelj v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

Če je konkretni delavec glede na svojo pogodbo o zaposlitvi zaposlen na več delovnih mestih (npr. učitelj in ROID, učitelj in svetovalni delavec, učitelj in knjižničar, … ), ravnatelj pa ga kljub temu določi za razrednika, je delavec do višje uvrstitve za en plačni razred zaradi opravljanja nalog razrednika upravičen le v obsegu zaposlitve na delovnem mestu učitelja v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Uvrstitev v plačni razred na delovnem mestu, ki ga delavec opravlja na drugem delovnem mestu v preostalem deležu zaposlitve, se določi glede na plačni razred tistega delovnega mesta in ne glede na plačni razred delovnega mesta učitelj razrednik. Pri tem je treba upoštevati, da se obseg nalog razrednika načrtuje med nalogami III. stebra delovnega mesta učitelj razrednik ter temu obsegu primerno načrtuje tudi obseg preostalih nalog za III. steber na delovnem mestu učitelj razrednik.

Zelo podobno stanje je tudi v primeru poučevanja na več šolah, a je pri odgovoru potrebno upoštevati, ali gre za dopolnjevanje na podlagi 109. člena ZOFVI ali za dve ločeni pogodbi o zaposlitvi.

- Učitelj je lahko razrednik samo enemu oddelku, če gre za istega delodajalca. Če ima učitelj sklenjeni dve pogodbi za krajši delovni čas od polnega pri dveh različnih delodajalcih, je sicer lahko (pravno gledano) v obeh šolah določen za razrednika, MIZŠ in SVIZ pa priporočata ravnateljem, da se poskušajo izogniti določanju takšnega učitelja za razrednika tudi v svoji šoli.

- Učitelj, ki dopolnjuje delovno oziroma učno obveznost na drugi šoli, je lahko določen za razrednika ali na matični šoli ali na šoli, na kateri dopolnjuje. Učitelju lahko določi izvajanje razredništva in z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za opravljanje tega dela le ravnatelj šole, s katerim ima učitelj sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (torej njegov delodajalec). V kolikor se želi učitelja določiti za razrednika v šoli, kjer dopolnjuje, je to možno določiti zgolj na podlagi tripartitnega dogovora med delodajalci in delavcem. Slednjega že sicer v primeru dopolnjevanju zahteva 9. odstavek 109. člena ZOFVI, ki določa, da je ta sporazum tudi sestavni del pogodbe o zaposlitvi (konkretno tudi pogodbe za delovno mesto učitelja razrednika). V njem se sporazumno med drugim zapiše, da učitelj opravlja naloge razredništva na šoli, kjer dopolnjuje.


SPREMENJENE CENE VOZOVNIC ZARADI UVEDBE SPLOŠNIH ENOTNIH VOZOVNIC NA VSEH REGISTRIRANIH LINIJAH JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA

V letošnjem maju je v veljavo stopila nova Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe za javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in ureditvi sistema enotne vozovnice. Uredba uvaja sistem enotne vozovnice za prevoz z vlakom ali avtobusom pri vseh medkrajevnih linijskih prevoznikih, ki vozijo na tej relaciji. Od 1. junija 2019 dalje je tako določena vrednost enotne vozovnice, in sicer kot 32-kratnik enkratnih voženj, posebej pa vas opozarjamo, da bo s 1. januarjem 2020 prišlo do dodatnega znižanja cen mesečnih vozovnic, saj bo vrednost mesečne vozovnice določena s 26-kratnikom enkratne vozovnice, pri čemer se bo znižala tudi cena enkratne vozovnice, ki je sicer odvisna od dolžine poti. Navedeno pomeni, da bo povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence, ki uporabljajo primestni in medkrajevni potniški promet (mestni linijski promet je izvzet), posledično nižje. Pri tem poudarjamo, da se način povračila potnih stroškov za javne uslužbence v kolektivnih pogodbah dejavnosti ni spremenil, tega ne spreminja niti uredba, ki jo je sicer sprejela Vlada RS in pri sprejemu katere socialni partnerji nismo sodelovali.


DONACIJA DELA DOHODNINE ZA SVIZ

Kot že nekaj let zapored vas tudi tokrat prijazno obveščamo, da je ostalo do konca leta, ko lahko vsi davčni zavezanci Davčni upravi RS posredujete zahtevek za donacijo dela (0,5 odstotka) dohodnine izbrani organizaciji (ali organizacijam) – med njimi tudi reprezentativnim sindikatom – še nekaj tednov. Del davka, ki bi se sicer prelil v državni proračun in za vas ne pomeni nikakršne dodatne dohodkovne obremenitve ali prihranka, lahko vsakdo nameni tudi kot donacijo SVIZ, ki bo vsa tako zbrana sredstva namenil v Svizov zdravstveni sklad ter za solidarnostne in finančne pomoči članicam in članom sindikata.

Posameznik, davčni zavezanec, lahko poda zahtevo za namenitev kadar koli prek sistema eDavki na spletni stani http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve.

Z lepimi pozdravi,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 26. avgusta 2019

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

 


MOBILNI UČITELJI SE ODLOČAJO O STAVKI

V četrtek, 22. avgusta, je na sedežu SVIZ potekal sestanek sindikalnih zaupnic in zaupnikov ter članic in članov sindikata v osnovnih šolah s prilagojenim programom, centrih in zavodih, kjer nekateri od zaposlenih izvajajo tudi dodatno strokovno pomoč za premagovanje ovir in primanjkljajev na več lokacijah (mobilni učitelji). Med 27. avgustom in 6. septembrom bo potekalo njihovo opredeljevanje o stavki, napovedani za 23. oktober.
Večletna prizadevanja SVIZ, da država mobilnim učiteljem za dodatno strokovno pomoč zagotovi zakonito povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene namene, da se uredi njihovo napredovanje v nazive na delovnem mestu in da se odpravi dolgoletno nezakonito določanje povečane učne obveznosti ter njihovo preobremenjevanje, so bila neuspešna. Letos spomladi smo skupaj z mobilnimi učiteljicami in učitelji ocenili, da zgolj prošnje in zahteve ne vodijo nikamor, tako da nam za uveljavitev zakonitosti ostane le še stavka. Stavko mobilnih učiteljev in učiteljic je soglasno podprla že Sindikalna konferenca osnovnih šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, 54-članski Glavni odbor SVIZ pa je nato na svoji junijski seji sprejel stavkovne zahteve, imenoval stavkovni odbor in pogajalsko skupino za pogajanja z MIZŠ. O izvedbi stavke, ki se bo začela 23. oktobra 2019, bodo torej zadnji teden avgusta in prvi teden septembra glasovali vsi člani in članice SVIZ v samostojnih osnovnih šolah s prilagojenim programom, centrih in zavodih, kjer so zaposleni mobilni učitelji (skupaj 33 zavodov), h glasovanju pa so vabljeni tudi vsi drugi zaposleni v omenjenih zavodih.
Spoštovani članice in člani SVIZ, zaposleni v šolah s prilagojenim programom, v centrih in zavodih, pozivamo vas, da se v čim večjem številu udeležite glasovanja o stavki in tako izkažete solidarnost z mobilnimi učitelji in učiteljicami v boju za uveljavitev pravic, ki jim pripadajo. Prav tako pa vabimo vse ostale zaposlene, nečlane, da podprejo stavko mobilnih učiteljev in učiteljic, ki bo 23. 10. 2019


NADALJEVANJE POGAJANJ O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

Za 9. september je napovedano nadaljevanje pogajanj o spremembah Zakona o sistemu plač, ki jih poskuša uveljaviti Vlada RS. Vlada želi uvesti več fleksibilnosti pri plačah, zlasti kar zadeva delovno uspešnost, omejiti in upočasniti možnosti napredovanj ter povečati vpliv direktorjev (ravnateljev) pri določanju plač ob zaposlitvi ali prehodu k drugemu delodajalcu. Hkrati na ministrstvu za javno upravo pripravljajo pogoje za dvig plač funkcionarjem v povezavi z odpravo »stropa« pri najvišjem plačnem razredu, ki ga lahko doseže posamezni javni uslužbenec (57. plačni razred), in uresničitvijo stavkovnih zahtev sindikata FIDES, ki gredo prek te omejitve.
Za SVIZ in Konfederacijo sindikatov javnega sektorja so nesprejemljivi načrti vlade, ki želi prihraniti sredstva z omejevanjem in upočasnitvijo napredovanj, nato pa tako privarčevana sredstva nameniti za ponovno uveljavitev delovne uspešnosti, ki bi jo hkrati povečali na deset odstotkov mase za plače. Povedano poenostavljeno: vsem bi vzeli pri napredovanjih, zato da bi nekaterim dali pri delovni uspešnosti! Hkrati vlada pušča ob strani eno ključnih težav plačnega sistema; ta tiči v zelo različni zahtevnosti pogojev za napredovanje v nazive, kar posledično povečuje razlike med plačami v posameznih podskupinah. Tudi vladna analiza (iz letošnjega junija) je namreč enoznačno pokazala, da je napredovanje v nazive v izobraževanju in kulturi bistveno zahtevnejše od napredovanja v drugih delih javnega sektorja, kar povečuje razlike pri plačah, ki jih tudi stavkovni sporazumi o zvišanju plač ne odpravljajo. Povprečna plača uradnika z univerzitetno izobrazbo je lani znašala 2.526 evrov bruto, učitelja z univerzitetno izobrazbo pa le 2.021 evrov bruto. SVIZ bo v pogajanjih vztrajal, da je treba sistemske razloge (zahtevnejše napredovanje v izobraževanju, kulturi in sociali) odpraviti.


PRENOVA PRAVILNIKA O NAPREDOVANJU ZAPOSLENIH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V NAZIVE

V stavkovnem sporazumu za zvišanje plač, ki ga je konec lanskega leta s SVIZ-om podpisala Vlada RS, je tudi zagotovilo, da se bo kariernemu napredovanju učiteljev, svetovalnih delavcev, knjižničarjev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev dodal četrti strokovni naziv, ob hkratnem znižanju zahtevnosti pridobitve tretjega naziva (svetnik). Stavkovno zahtevo, ki jo je Vlada RS sprejela in potrdila v stavkovnem sporazumu, bomo uveljavljali v okviru prenove pravilnika o strokovnih nazivih in prek spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Že pred koncem minulega šolskega leta smo se z ministrom za izobraževanje dr. Jernejem Pikalom dogovorili, da ta usklajevanja pričnemo septembra. O poteku pogajanj vas bomo obveščali.


PLAČILO ČLANARINE SVIZ-u V ČASU PORODNIŠKEGA DOPUSTA

V zadnjem obdobju so sindikalni zaupnice in zaupniki na tajništvo SVIZ naslovili več vprašanj v zvezi s plačevanjem sindikalne članarine v času porodniške odsotnosti naših članic. Ob zaznanih številnih težavah in dilemah, kako skupaj s članicami urediti nemoteno plačevanje članarine, smo za pojasnila prosili tudi pristojno ministrstvo za delo. Članice so namreč zaskrbljene, saj le redno plačevanje članarine brez prekinitve omogoča koriščenje pravic in ugodnosti SVIZ, saj po treh mesecih neplačila članarine članstvo preneha.
Skladno s Pravilnikom o članarini SVIZ članice na porodniškem dopustu plačujejo članarino prek centrov za socialno delo članarino v enaki višini kot ostali, to je 0,6 % od bruto nadomestila plače. Članica SVIZ pred nastopom porodniškega dopusta ob urejanju nadomestila plače centru za socialno delo sporoči, da je članica sindikata SVIZ ter da želi, da se ji od nadomestila prejemka obračuna sindikalna članarina.
Na centrih za socialno delo so članice, ki so se odpravljale na porodniški dopust, glede vprašanja plačevanja oziroma odtegovanja članarine večkrat zavrnili, kot razlog pa navedli, da plačilo sindikalne članarine ni možno. Ta trditev ne drži. Od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorata za družino, ki na tem področju ureja delo Centrov za socialno delo, smo uspeli pridobiti odgovor. V njem je zapisano, da odtegovanje sindikalne članarine nemoteno poteka, in sicer je v dopisu navedeno: »Obveščamo vas, da je v času materinskega/starševskega dopusta še vedno možno plačevanje članarine sindikatu SVIZ. Vlagateljica naj vse potrebne podatke za odtegljaj priloži k vlogi za materinski/starševski dopust na centru za socialno delo, kjer bodo strokovni sodelavci v informacijski sistem vnesli vse potrebne podatke za plačevanje članarine«.
Omenjeni dopis je objavljen tudi na naši spletni strani. Predlagamo, da v primeru, ko članica ne bi uspela urediti plačevanja članarine na pristojnem CSD-ju, strokovnemu delavcu na CSD predloži dopis ministrstva. Članica pa lahko kasneje na izpisu, ki ga prejme ob nakazilu nadomestila plače, tudi preveri, ali je sindikalna članarina ustrezno odtegnjena.


SPREMSTVO PRVOŠOLCA PRVI DAN V ŠOLO

Lani jeseni je Vrhovno sodišče odločilo, da gre pri spremstvu prvošolca v šolo na prvi šolski dan za neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev pričakuje, da ga bodo preživeli s svojim otrokom. Glede na precejšnje število vprašanj, ki smo jih v tej zvezi prejeli na SVIZ v zadnjih dneh, izpostavljamo, da staršem za spremstvo njihovega prvošolca ni potrebno koristiti njihovega rednega dopusta, saj 29. člen Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) določa, da je delavec lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače tudi »en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov«. Med slednje se na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča (VIII Ips 35/2018 z dne 12. 9. 2018) uvršča tudi spremljanje prvošolčka v šolo na prvi šolski dan.
Gre za t. i. izredni dopust, torej odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače, za katero pisno prošnjo oziroma predlog z navedbo razloga za odsotnost (spremljanje vašega otroka prvošolčka), navedbo datuma (letos 2. 9. 2019) ter razlago o pravni podlagi za to (zadnja alineja 29. člena KPND in Sodba Vrhovnega sodišča, št. VIII Ips 35/2018 z dne 12. 9. 2018), predložite svojemu delodajalcu. Če bi vam delodajalec temu navkljub zavrnil predlog za izredni dopust, se po nasvete in pomoč lahko obrnete na našo pravno službo.


UČITELJ RAZREDNIK - SKLENITEV NOVIH POGODB ZA NEDOLOČEN ČAS

S konec lanskega leta sklenjenim stavkovnim sporazumom med Vlado RS in SVIZ je bilo dogovorjeno novo delovno mesto »Učitelj razrednik«, na katerega se bo moralo zaposliti učitelje, ki so določeni za razrednika. Šole so s strani MIZŠ že prejele z nami usklajeno okrožnico, ki podaja navodila o sistematizaciji novega delovnega mesta in zaposlovanju učiteljev na njem.
Znova pa želimo opozoriti, da zaradi varovanja zaposlitve učiteljev, zaposlenih za nedoločen čas, KPVIZ v 34a. členu določa, da mora šola z učiteljem, določenim za razrednika, skleniti pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu Učitelj razrednik za nedoločen čas (ne pa morda pogodbe o zaposlitvi za določen čas). V času veljavnosti nove pogodbe mu osnovna pogodba za učitelja miruje, a ponovno stopi v veljavo, ko učitelj ni več določen za razrednika (in se je dolžan vrniti na delovno mesto učitelja ter prenehati z delom razrednika).
Če bi se učiteljem v šoli ponudilo v podpis pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu Učitelja razrednika za določen čas, takoj opozorite delodajalca na prej navedeno določbo KPVIZ in ga pozovite, naj ponujene pogodbe ustrezno popravi še pred pričetkom novega šolskega leta!
V primeru, da so omenjeni učitelji razredniki že podpisali pogodbe o zaposlitvi za določen čas, gre v tem primeru za kršitev kolektivne pogodbe in je pogodba o zaposlitvi v tem delu protipravna ter se na podlagi Zakona o delovnih razmerjih-1 šteje, da je učitelj razrednik zaposlen za nedoločen čas. Ne glede na to je potrebno pozvati delodajalca k sklenitvi novih, ustreznih pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas.
Zaposlovanje posameznikov na delovnem mestu Učitelj razrednik za določen čas je možno zgolj v primeru, ko je za učitelja razrednika določen učitelj, ki je sicer zakonito zaposlen za določen čas.


OBVESTILO UČITELJEM O IZRABI DELOVNEGA ČASA V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU

V skladu s šestim odstavkom 44.a člena KPVIZ je dolžan ravnatelj po koncu referenčnega obdobja (tj. šolskega leta) obvestiti posameznega učitelja o izrabi delovnega časa, upoštevaje letno razporeditev in morebitne začasne prerazporeditve delovnega časa, in o obsegu ur nadurnega dela.
V tem obvestilu mora delodajalec povzeti dejansko stanje letnih delovnih ur ter morebitno število delovnih ur, s katerimi je učitelj presegel načrtovano količino delovnega časa ob koncu referenčnega obdobja (kar se šteje kot nadurno delo). Glede na vsebino obvestila se od delodajalca pričakuje, da bi le-to učiteljem posredoval v pisni obliki na pri delodajalcu običajen način (elektronska pošta, v predalnike zaposlenih v šoli ipd.).
Ponovno opozarjamo, da se morebitne nadure ob koncu referenčnega obdobja lahko jasno ugotovi na podlagi dejanskega stanja delovnih ur iz evidenc o delovnem času, kot jih že veliko let predpisuje Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (in NE iz iLDN oz. posameznih stebrov le-tega!). Kaj je potrebno upoštevati pri vodenju te evidence, smo zapisali že v preteklih obvestilih. Če bi bilo ugotovljeno, da ima učitelj po koncu referenčnega obdobja t. i. višek ur, mu mora delodajalec v skladu s 5. odstavkom 44.a člena KPVIZ te izplačati kot nadurno delo ter jih ne sme prenesti v izrabo v naslednje šolsko leto.


PRIPRAVA iLDN ZA NOVO ŠOLSKO LETO

Skladno z veljavno ureditvijo delovnega časa učiteljev v KPVIZ mora ravnatelj za vsakega učitelja na podlagi predloga LDN zavoda za novo šolsko leto sprejeti individualni letni delovni načrt (iLDN). V njem opredeli nabor del in nalog učitelja ter njihov okvirni letni obseg. Vnovič opozarjamo, da iLDN ni namenjen evidentiranju delovnega časa učiteljev in da beleženje ur po posameznih stebrih ne zagotavlja podatka o dejanskem stanju delovnih ur.
Pri načrtovanju del in nalog učiteljev v iLDN za prihodnje šolsko leto naj bodo učitelji pozorni na skupno število dni letnega dopusta ob začetku novega šolskega leta ter to, kako bodo v novem šolskem letu načrtovali izrabo preostalega letnega dopusta (tj. iz 2018 oziroma 2019) ter letnega dopusta za prihodnje koledarsko leto (t. j. iz 2020) do 31. 8. 2020. Opozarjamo, da morebitnega 'viška' delovnih ur ob koncu tega šolskega leta (kot omenjeno v prejšnji točki obvestil) ni moč prenesti v izrabo in načrtovati v iLDN za prihodnje šolsko leto, temveč jih je treba izplačati kot nadurno delo.


Z lepimi pozdravi,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 2. julija 2019
 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ


STAVKA MOBILNIH UČITELJEV

Članice in člani Glavnega odbora SVIZ (GO SVIZ), tj. najvišjega organa sindikata med kongresoma, so na izredni seji, ki je potekala 11. junija letos, potrdili sklep, da bo SVIZ izpeljal glasovanje o izvedbi stavke učiteljev, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za premagovanje ovir in primanjkljajev na več lokacijah oziroma zavodih (t. i. mobilni učitelji). Enodnevna opozorilna stavka – če se bodo mobilni učitelji zanjo izrekli in če do tedaj ne bo dosežen ustrezen dogovor z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) – bo izpeljana v sredo, 23. oktobra 2019. Dan po omenjeni seji glavnega odbora so se predstavniki SVIZ in ministrstva že srečali na sestanku o problematiki mobilnih učiteljev.

V SVIZ zahtevamo, da se plačilo za prevoz, ki ga mobilni učitelji opravijo z lastnimi avtomobili, ko gredo poučevat na različne šole in zavode, uskladi s kolektivno pogodbo. Ministrstvo namreč mobilnim učiteljem ne zagotavlja službenih avtomobilov, zato so ti primorani za namen dela uporabljati lastni prevoz, pri tem pa dobijo povrnjene stroške v višini, kot bi se z osebnim avtomobilom vozili na delo ali z dela – to je osem odstotkov cene litra bencina za kilometer, medtem ko kolektivna pogodba za takšne primere določa 30 odstotkov cene litra bencina. Druga zahteva se nanaša na napredovanje v nazive, ki naj se za mobilne učitelje ustrezno uredi v zakonu. Trenutno namreč njihovo napredovanje zakonsko ni posebej urejeno, zato je zelo oteženo. Tretja zahteva sindikata pa je, da ministrstvo sprejme ustrezne ukrepe, ki bi zagotovili povečanje števila mobilnih učiteljev. Teh namreč trenutno primanjkuje, posledično pa ima večina med njimi povečan obseg dela, in sicer tudi do 27 pedagoških ur na teden. Za slednje po oceni SVIZ ne obstaja ustrezna zakonska podlaga.

Ministrstvo se je na predstavljene zahteve SVIZ, povezane s problematiko mobilnih učiteljev, odzvalo z dopisom 21. junija 2019. Odgovor bo pogajalska skupina sindikata natančno preučila in se do njega opredelila v najkrajšem možnem času.


NOVELA ZOFVI IN SPREMEMBE FINANCIRANJA JAVNIH PROGRAMOV V ZASEBNIH OSNOVNIH ŠOLAH

SVIZ je ob aktualnih polemikah o izenačitvi financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki jih je sprožila zadnja sodba Ustavnega sodišča – ta je sicer v diametralnem nasprotju s poprejšnjo sodbo istega sodišča –, in ob obravnavi novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v parlamentu te dni opozoril javnost in odločevalce, da ostaja v celotni zgodbi neupravičeno prezrta problematika (ne)ustreznega financiranja javnih šol. Slovensko javno izobraževanje je bilo, na kar v SVIZ vztrajno opozarjamo, v času krize podvrženo ostremu varčevanju, ki je znatno preseglo varčevanje v drugih delih javnega sektorja. Padec v deležu BDP za izobraževanje je bil v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, kar se je odražalo v znižanju materialnih stroškov, škodljivi racionalizaciji organizacije podaljšanega bivanja, zmanjšani možnosti strokovnega spopolnjevanja izobraževalk in izobraževalcev ter zlasti zelo močno pri hitrem zaostajanju njihovih plač za primerljivimi poklici in delovnimi mesti v javnem sektorju. Del varčevanja se je prenesel tudi na starše, ki morajo z različnimi participacijami vse več prispevati za šolanje svojih otrok tudi sami. SVIZ že dlje opozarja, da bi morala biti vsaj osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje resnično brezplačna in da bi morala stroške zanju v celoti pokrivati država, ki bi morala nujno zvišati proračunska sredstva za javno izobraževanje. SVIZ ne nasprotuje temu, da bi država sofinancirala zasebne šole, pričakuje pa, da bo v prvi vrsti z ustreznim financiranjem javnih šol veliki večini staršev zagotovila, da bodo njihovi otroci lahko pridobili kakovostno izobrazbo.


PRENOVA KARIERNEGA NAPREDOVANJA V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

SVIZ in Vlada RS sta konec preteklega leta podpisala stavkovni sporazum, ki vlado v V. točki zavezuje, da bo v sodelovanju s SVIZ prenovila karierni sistem strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Cilj je urediti zlasti napredovanje v nazive ob upoštevanju priporočil obstoječe Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS ter preučiti možno uvedbo napredovanj v strokovne nazive vzgojiteljic – pomočnic.

SVIZ je na podlagi sklepa glavnega odbora sindikata oblikoval posebno delovno skupino praktikov, ki jo sestavljajo članice in člani štirih predsedstev sindikalnih konferenc. Delovna skupina je skupaj s strokovno službo SVIZ pripravila izhodiščni predlog za uvedbo dodatnega naziva v skladu s priporočili Bele knjige in ga konec letošnjega maja posredovala na šolsko ministrstvo. Na uvodnem srečanju s predstavniki MIZŠ 17. junija letos smo se dogovorili o nadaljnjem poteku usklajevanj o prenovi napredovanja v nazive v skladu s priporočili Bele knjige ter o sodelovanju v širši javni razpravi o celosti prenovi kariernega sistema.


NEPRAVILNOSTI PRI VOLITVAH ČLANOV V SVET ZAVODA, ODPOVED IN DRUGI PRITISKI NA SINDIKALNEGA ZAUPNIKA IN ČLANE SINDIKATA

SVIZ je na podlagi informacij, ki so jih posredovali članice in člani sindikata na OŠ Odranci, opozoril Inšpektorat RS za šolstvo in šport na sum bistvenih kršitev pri postopku razrešitve članov in pri volitvah predstavnikov delavcev v Svet zavoda omenjene šole. Inšpektorat je v izrednem inšpekcijskem nadzoru ugotovil nezakonitost pri izvedbi postopka volitev kandidatov za člane v svet zavoda, in sicer je bilo ugotovljeno, da postopek volitev članov sveta zavoda kandidatov ni potekal skladno s predpisi. Potrjena je bila tudi kršitev 13. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). SVIZ bo tako v primeru OŠ Odranci kot pri vseh morebitnih podobnih primerih vztrajal pri tem, da morajo biti v vseh postopkih spoštovani tako njihova zakonitost kot zavarovani interesi zaposlenih.

Ravnateljica Srednje šole za oblikovanje Maribor je sindikalnemu zaupniku SVIZ sredi letošnjega junija izročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z izrekom takojšnje prepovedi nadaljevanja dela. Izredna odpoved ni z ničimer utemeljena in jo SVIZ razume kot vmešavanje v svobodno delovanje sindikata, kot ga varuje 76. člen Ustave Republike Slovenije, kot poskus discipliniranja sindikata in sindikalnega zaupnika ter kot poskus ustrahovanja vseh sindikalno organiziranih zaposlenih na šoli. Ravnateljica svoj pritisk na zaposlene in sindikat še stopnjuje, saj je teden zatem postopek izredne odpovedi uvedla zoper še enega zaposlenega na šoli.


PREVERJANJE STANJA DELOVNIH UR UČITELJEV V EVIDENCAH DELOVNEGA ČASA

Minuli mesec se je večje število članic in članov obrnilo na strokovno službo SVIZ z vprašanji, povezanimi s preseganjem načrtovanih ur dela v 3. stebru. Sprašujejo nas, kako se omenjeni presežki ur vrednotijo. Prav tako smo bili opozorjeni, da na nekaterih šolah ravnatelji učiteljem napovedujejo, da bodo julija delali dlje in da se bodo morali avgusta prej vrniti na delo, ker naj ne bi opravili vseh ur, ki jih predvidevata drugi ali tretji steber.

Na tem mestu vas želimo ponovno opozoriti, da iLDN ni namenjen evidentiranju delovnega časa zaposlenih! Posledično beleženje ur po posameznih stebrih (doseganje ali preseganje načrtovanih ur v stebrih) ne zagotavlja podatka, ali je učitelj opravil svojo »letno delovno obveznost«, ki je v iLDN izražena s številom letnih delovnih ur (točka 4 v priporočenem obrazcu iLDN). Pri ugotavljanju, ali je učitelj opravil svojo »letno delovno obveznost«, je treba preverjati evidence o delovnem času. Delovni čas vseh zaposlenih se evidentira s pomočjo dnevnih evidenc, v katere se dnevno vpisuje: ure dela v zavodu, ure dela, ki so bile izvedene izven šole (službene poti, pri čemer se upošteva čas poti in čas opravljanja dejanskega dela), deset delovnih ur tedensko za delo izven zavoda v skladu s 44.d členom KPVIZ (samo za učitelje). Vsi zaposleni imajo pravico do vpogleda v stanje števila opravljenih delovnih ur.

Šele ob ugotovitvi dejanskega stanja delovnih ur iz evidenc o delovnem času (in NE iz iLDN oz. posameznih stebrov) lahko delodajalec in delavec ugotovita, ali je delavec v referenčnem obdobju 12 mesecev šolskega leta že presegel svojo letno delovno obveznost oziroma ali je še ni dosegel. Delo učiteljev v juliju in avgustu je zato treba načrtovati ob upoštevanju dejanskega stanja delovnih ur iz evidenc o delovnem času. V SVIZ ob tem menimo, da morebiten manko opravljenih delovnih ur v času pouka, ki je praviloma posledica organizacije in načrtovanja dela s strani ravnatelja, ne more iti na račun učiteljev in posledično njihove obvezne prisotnosti na delu julija in avgusta, zagotovo pa navedeno ne more posegati v pravico do letnega dopusta vsakega posameznega delavca. Učitelji, ki že presegajo svojo letno delovno obveznost, bodo presežke ur izkoristili v mesecu juliju in šele nato začeli z izrabo letnega dopusta. Če presežka ur ne bo mogoče izrabiti, imajo učitelji v skladu s 5. odstavkom 44.a člena KPVIZ pravico do izplačila nadurnega dela. Učitelji, ki še nimajo doseženih ur letne delovne obveznosti, bodo ure opravili julija in avgusta (do izteka referenčnega obdobja).

Pri vodenju in pregledovanju evidenc delovnega časa morata delodajalec in delavec upoštevati, kaj šteje v delovni čas v skladu z veljavno zakonodajo (tj. kaj se upošteva med ure letne delovne obveznosti):

  • ure prisotnosti na delu – na delovnem mestu in izven njega (službena pot, tj. čas poti in čas dejanskega opravljanja dela), delo zunaj zavoda v skladu s 44. d členom KPVIZ),
  • čas odmora,
  • letni dopust,
  • državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi,
  • ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače,
  • ure za čas usposabljanja in izpopolnjevanja.


V delovni čas delavca je treba šteti tudi vse ure dela, ki so delavcu določene ali so bile dogovorjene kot povečani obseg dela, čeprav so dodatno plačane (šifre D020: ure DSP učne pomoči, interesne dejavnosti, ure za učence tujce; šifra D070: povečana tedenska učna obveznost). Nova ureditev delovnega časa po KPVIZ ni v ničemer posegla v določbo Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela – to pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti –, zato je treba v delovni čas delavca všteti tudi te ure.


IZPLAČILO NADOMEŠČANJ V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH

Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom v osnovnih in srednjih šolah ter šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami smo v začetku junija posredovali informacijo o plačilu nadomeščanj ur pouka. Z aprilsko plačo, ki so jo zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih prejeli v začetku maja, bi morale biti izplačane opravljene ure nadomeščanja za pretekli mesec, hkrati pa narejen tudi poračun vseh opravljenih nadomeščanj od 1. 9. 2018 do marca 2019. Da bi lahko v SVIZ preverili, ali so šole predpise spoštovale in svojim zaposlenim ustrezno izplačale opravljena nadomeščanja, smo na predstavnike sindikata v šolah naslovili kratko anketo. Vsem sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ki ste vprašalnik izpolnili in nam posredovali dragocene informacije, se lepo zahvaljujemo. V primeru šol, ki izplačil za opravljene ure nadomeščanj še niso izvršile, bomo od sindikalnih zaupnic in zaupnikov pridobili dodatna potrebna pojasnila, pravna služba sindikata pa medtem že pripravlja potrebno za sprožitev ustreznih postopkov pred sodiščem zaradi kršitev kolektivne pogodbe. O nadaljnjih aktivnostih vas bomo sproti seznanjali.


OKROŽNICA MIZŠ UČITELJ RAZREDNIK

Junija je MIZŠ osnovnim in srednjim šolam posredovalo z nami usklajeno okrožnico z navodili o tem, kako izbrati in določiti razrednike, in sicer s poenotenim opisom del in nalog na delovnem mestu učitelj razrednik ter vzorci pogodb o zaposlitvi na novem delovnem mestu učitelj razrednik. Z ustreznimi pojasnili in že pripravljenimi vzorci pogodb o zaposlitvi je tako olajšano delo šolam, ki bodo morale pred 1. 9. 2019 sistemizirati novo delovno mesto v svoje akte o sistemizaciji ter pripraviti ustrezne nove pogodbe za vse izbrane razrednike. Ob tem vas posebej opozarjamo na nevarnost napačnih interpretacij KPVIZ in različne seminarje na temo novega delovnega mesta učitelja razrednika.

Še vedno tudi velja, da se učiteljem, ki bodo določeni za razrednika, zmanjša tedenska učna obveznost, kakor to določajo veljavni normativi in standardi. Ker se naloge razrednika opravljajo v delovnem času delavca, ki je določen za razrednika, je naloge razrednika treba načrtovati med naloge tretjega stebra (iLDN učitelja razrednika). Zaenkrat ostaja neusklajeno le vprašanje, kako – če sploh – organizirati nadomeščanja v primerih krajših začasnih odsotnosti učiteljev razrednikov. SVIZ si bo prizadeval, da tudi to vprašanje razrešimo skupaj z MIZŠ še pred začetkom novega šolskega leta.


ZAČETEK POGAJANJ O SPREMEMBAH SISTEMA PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

Vladna stran je reprezentativnim sindikatom sredi junija predstavila izhodišča za spremembe sistema plač v javnem sektorju. Med drugim na vladni strani predlagajo večji obseg nagrajevanja delovne uspešnosti in spremembe pri napredovanju v višji plačni razred. Za variabilno nagrajevanje oziroma nagrajevanje delovne uspešnosti bi vlada namenila večjo plačno maso, pri napredovanju javnih uslužbencev pa vladni predlog predvideva ukinitev letnega ocenjevanja delovne uspešnosti in vpeljavo avtomatskega napredovanja za en plačni razred za skupno največ pet plačnih razredov. Napredovanje bi bilo počasnejše: prvo po dveh letih, drugo po treh in tako naprej.

Po oceni SVIZ gre pri predlogih za resne posege v obstoječi sistem, ki lahko v veliki meri spremenijo položaj javnih uslužbencev. Zagovarjamo stališče, da je delovno uspešnost v plačni sistem mogoče ponovno vrniti zgolj z dotokom svežega denarja, ne pa s premeščanjem obstoječe mase denarja znotraj plačnega sistema. Obenem se poraja vprašanje, ali vladni predlogi naslavljajo probleme celotnega javnega sektorja ali skušajo reševati težave zgolj v enem delu, prav tako pa predlogi tudi ne naslavljajo hitrega povečevanja razlik v plačah v posamezni delih javnega sektorja. Po prvem krogu pogajanj, ki je bil izpeljan sredi junija, naj bi se pogajalski proces predvidoma nadaljeval jeseni.


ŠTIPENDIRANJE IN RAZPIS SUBVENCIJ

Glavni odbor SVIZ je v svojem finančnem načrtu za leto 2019 predvidel nepovratna sredstva za članice in člane, ki bi želeli v študijskem letu 2019/20 pridobiti ustrezno izobrazbo – izobrazbo, ki je predpisana za delovno mesto, ki ga prosilec zaseda, in je hkrati pogoj za ohranitev delovnega mesta. Višina subvencije, ki jo prejme posamezni prosilec, je 500 evrov, razpis pa bo odprt do 16. oktobra 2019.

SVIZ za šolsko leto 2019/20 razpisuje tudi štipendije za izobraževanje otrok članic in članov sindikata. Štipendije so namenjene dijakom in študentom za šolanje oziroma redni študij za smeri vzgoje in izobraževanja, znanosti ter kulture, in sicer za srednješolsko in za visokošolsko izobraževanje. Predvidoma dvanajst štipendij – šest za izobraževanje po srednješolskih programih in šest za visokošolski študij – bo podeljenih za obdobje šolskega leta 2019/20. Rok za oddajo popolnih vlog za pridobitev štipendije je 30. september 2019. Vse podrobnosti o razpisnih pogojih za štipendije in subvencije bodo dostopne na spletni strani www.sviz.si v nadaljevanju meseca.


PROBLEMATIKA ZAPOSLENIH V ŠOLSKIH KNJIŽNICAH

Sredi junija, 17. 6. 2019, so se na sedežu GO SVIZ na sestanku srečali predstavnice in predstavniki Sekcije šolskih knjižničark in knjižničarjev SVIZ, v okviru dnevnega reda pa namenili pozornost učbeniškemu skladu in statusu skrbnika sklada, predlogu za spremembo normativov za knjižničarja v osnovnih šolah ter ureditvi delovnega časa šolskih knjižničark in knjižničarjev. Zbrani so razpravljali o prenovi normativov za zaposlene v osnovnošolskih knjižnicah. Strinjali so se, da je obstoječi normativ zastarel in ne odraža dodatnih delovnih obremenitev knjižničarjev v osnovni šoli, v normativ pa je treba vključiti tudi delo knjižničarja z učbeniškim skladom. Sklenili so, da bo SVIZ jeseni pripravil predlog spremembe normativov in ga posredoval resornemu ministrstvu. Dokler normativi ne bodo spremenjeni, pa bo po sklepu s sestanka sindikat pripravil predlog spremembe koeficientov v enačbi, po kateri se obračunava plačilo za delo upravljavca učbeniškega sklada. Predlog spremembe pravilnika naj bi na MIZŠ posredovali še ta mesec.

Pri vprašanju delovnega časa so članice in člani sekcije izmenjali poglede in stališča do tega, kako bi moral biti urejen delovni čas šolskih knjižničarjev. Sprejeli so sklep, naj se v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja uveljavi za knjižničarje podobna rešitev, kot velja že za učitelje, in sicer, da je tudi delovni čas knjižničarjev neenakomerno razporejen v referenčnem obdobju 12 mesecev šolskega leta ter da naj se jim prizna določen delovni čas za delo izven zavoda, s katerim lahko razpolagajo po lastnem časovnem razporedu (predlog je največ pet ur tedensko).

SVIZ ZA ŠOLO V SRBIJI

Še do konca tega tedna, tj. do petka, 5. julija 2019, poteka dobrodelna »SVIZ za šolo v Srbiji«, v kateri zbiramo sredstva za nakup najosnovnejših učnih pripomočkov za učenke in učence z Osnovne šole Branka Pešića v Beogradu. Šola, ki jo obiskuje veliko učencev priseljencev in tudi sicer jih večina prihaja iz zelo socialno in ekonomsko prikrajšanih okolij, se sooča s pomanjkanjem materialnih sredstev, zaposleni pa so primorani različne organizacije nenehno prositi za donacije, da lahko svojim učencem zagotovijo že zgolj najosnovnejše učne pripomočke, potrebne za pouk, pa tudi obleko in obutev ter pripomočke za osebno higieno. A k temu jih spodbuja dejstvo, da predstavlja njihova šola otrokom in mladim, ki jo obiskujejo, t. i. oazo normalnosti v sicer zelo težkih življenjskih okoliščinah, z vključevanjem mladostnikov migrantov in beguncev pa imajo tudi zelo pozitivne izkušnje, četudi delo z njimi presega zgolj poučevanje in zahteva izjemno veliko dodatnega časa, empatije, predanosti, potrpežljivosti, soočanje z najrazličnejšimi stiskami … Ves denar, ki ga bomo zbrali na transakcijskem računu SI56 0222 2025 7396 053, sklicna številka (00) 5454-2019 (SVIZ Slovenije, Oražnova ulica 3, 1000 Ljubljana, koda vplačila po nalogu: »CHAR«, namen: Za šolo v Srbiji), bo SVIZ namenil izključno za nakup učnih pripomočkov za učence OŠ v Srbiji. Vsem, ki ste že darovali, se iskreno zahvaljujemo, preostale pa vabimo, da po svojih zmožnostih še izkažete solidarnost s srbskimi kolegi in jih podprete pri njihovem predanem delu.


ŽELIMO VAM MIRNE IN SPROŠČUJOČE POČITNICE

Ob izteku še enega šolskega leta se vam, cenjeni sindikalni zaupnice in zaupniki, članice in člani, zahvaljujemo za sodelovanje pri prizadevanjih našega sindikata v dobro vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Naj bodo prihodnji dnevi in tedni mirni in sproščujoči. Želimo vam, da bi vam uspelo nabrati novo moč za izzive in preizkušnje, ki nas vse čakajo v prihodnjem šolskem letu.



Z lepimi pozdravi,



Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 17. maja 2019
 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

 

PLAČILO NADOMEŠČANJ V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH

Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom v osnovnih in srednjih šolah ter šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami smo v začetku tega meseca posredovali informacijo o plačilu nadomeščanj ur pouka. Z aprilsko plačo, ki so jo zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih prejeli v začetku maja, bi morale biti izplačane opravljene ure nadomeščanja za pretekli mesec, hkrati pa narejen tudi poračun vseh opravljenih nadomeščanj od 1. 9. 2018 do marca 2019. Da bi lahko v SVIZ preverili, ali so šole predpise spoštovale in svojim zaposlenim ustrezno izplačale opravljena nadomeščanja, smo na predstavnike sindikata v šolah naslovili kratko anketo. Vsem sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ki ste vprašalnik izpolnili in nam posredovali dragocene informacije, se lepo zahvaljujemo. V primeru šol, ki izplačil za opravljene ure nadomeščanj še niso izvršile, bomo od sindikalnih zaupnic in zaupnikov pridobili dodatna potrebna pojasnila, pravna služba sindikata pa medtem že pripravlja potrebno za sprožitev ustreznih postopkov pred sodiščem zaradi kršitev kolektivne pogodbe. O nadaljnjih aktivnostih vas bomo sproti seznanjali.
 

ZAPOSLENI UPRAVIČENI DO POJASNIL O OBRAČUNU OPRAVLJENIH UR NADOMEŠČANJ

Ob izvajanju ankete o izplačilu nadomeščanj nas je večje število članic in članov opozorilo, da nekatera vodstva šol, ravnatelji ali ravnateljice, niso hoteli podati pojasnil v zvezi z obračunom opravljenih ur nadomeščanja, češ da zaupniki oziroma zaposleni do teh pojasnil niso upravičeni. To seveda ne drži, saj ima skladno z Zakonom o delovnih razmerjih pravico do pojasnil in obrazložitev v zvezi z njegovo plačo vsak zaposleni. Delodajalec je dolžan delavcem in delavkam pojasniti, kako je izračunal posamezne elemente njihove plače, kar velja tudi za obračun plačila opravljenih ur nadomeščanj (gre za postavko D070 na plačni listi). Zahteva po obrazložitvi obračuna nadomeščanj je toliko bolj utemeljena, ker z večine plačnih list ni mogoče razbrati, ali je obračun skladen z opravljenimi urami povečane učne obveznosti (torej tudi nadomeščanj). S plačne liste bi morala biti razvidna število mesečno opravljenih ur povečane tedenske učne obveznosti in količnik za obračun v skladu s plačnimi predpisi. Sindikalne zaupnice in zaupnike pozivamo, da ravnatelje nemudoma seznanite z neustreznimi plačnimi listami in zahtevate popravek oziroma ustrezni izpis postavke D070 na plačnih listah učiteljev (tehnično to pomeni, da se na plačnih listah omogoči izpis števila ur povečane tedenske učne obveznosti). SVIZ pričakuje, da bo k  dopolnitvi plačnih list s postavko prikaza mesečnih ur povečane tedenske učne obveznosti, med katerimi so tudi ure nadomeščanj kot pouk (postavka D070), šole pozvalo tudi ministrstvo.


VIŠINA REGRESA ZA LETNI DOPUST DOGOVORJENA

Na pogajanjih o višini regresa za letni dopust med sindikati javnega sektorja in Vlado RS je slednja na zadnjem srečanju 9. maja letos predstavila svojo končno ponudbo, in sicer izplačilo regresa v višini 886,63 evra za večino zaposlenih in 1.050 evrov za javne uslužbenke in uslužbence, ki prejemajo plačo, nižjo od minimalne. Sindikati s predlogom nismo bili zadovoljni, saj vlada ni upoštevala naših le nekoliko višjih zahtev. A dejstvo je, da če aneksa ne bi podpisal nihče od sindikatov, bi to pomenilo ohranitev obstoječega stanja in bi vsi zaposleni v javnem sektorju, tudi najslabše plačani, dobili regres zgolj v višini minimalne plače. SVIZ je o sprejemljivosti dogovorjenega oziroma ponujenega izpeljal glasovanje članic in članov Glavnega odbora, ti pa so z večino glasov soglašali s tem (za jih je glasovalo 33, proti so bili 3, 18 pa se jih ni opredelilo), da aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki določa izplačilo regresa za javne uslužbence v omenjenih zneskih, podpiše tudi SVIZ.

Ob zapisanem je pomembno vedeti še, da sta v začetku maja letos začeli veljati noveli zakonov o dohodnini ter o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, skladno s katerima od regresa za letni dopust v višini do povprečne plače v RS ne bo treba obračunati davkov in prispevkov za socialno varnost. Zaposleni bodo tako zaradi tega letos prejeli višji regres. Pomembno je izpostaviti tudi, da zaradi višjega izplačila regresa nihče od prejemnikov ne bo »padel« v višji dohodkovni razred in da zaradi tega nikomur ne bo treba plačati višje dohodnine.


POSKUS DISCIPLINIRANJA SINDIKALNE ZAUPNICE IN SINDIKATA

Minuli teden pozno zvečer, tj. okoli pol desete ure, je naši sindikalni zaupnici v ljubljanskem vrtcu Jarše Petri Koritnik detektiv v imenu ravnateljice vrtca izročil vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov in prepoved opravljanja dela. Očitki so izjemno hudi, saj je naši zaupnici in obenem predsednici Sindikalne konference predšolske vzgoje SVIZ ter članici izvršilnega in glavnega odbora očitano kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe ter surovega ravnanja, nevestno delo v službi in šikaniranje sodelavk. Očitane kršitve so povsem neresnične in so po našem trdnem prepričanju posledica dejstva, da ravnateljica na svetu vrtca ni bila potrjena za prihodnji mandat, krivdo za neuspeh pa povsem brez dokazov vali na sindikalno zaupnico. Vzgojiteljico Petro so takoj podprli vsi starši njene skupine otrok in zaposleni v vrtcu. SVIZ je pred Petrinim zagovorom pri ravnateljici vrtca v sporočilu za javnost napovedal, da se bo za ohranitev delovnega mesta zaupnice boril z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo. Zahtevamo takojšen umik prepovedi opravljanja dela, možnost vrnitve na delovno mesto in umik vseh očitkov o kršitvah, ki so očitno izmišljeni. Če se to ne bo zgodilo, bomo skupaj z Območnim odborom SVIZ Ljubljane in okolice v podporo naši zaupnici organizirali tudi proteste. O dogajanju v zvezi z neutemeljeno odpovedjo delovnega razmerja sindikalni zaupnici vas bomo sproti obveščali.
 

ŠESTI IN SEDMI DELOVNI DAN

Na dvodnevnih izobraževalnih seminarjih za sindikalne zaupnice in zaupnike, ki smo jih v SVIZ pripravili od februarja do aprila letos, smo slednje opozorili, naj bodo v svojih zavodih še posebno pozorni na morebitno (ne)izplačevanje dodatka za delo v šestem (sedmem in vsakem nadaljnjem) zaporednem dnevu. Gre za primere odrejanja dela na soboto (ali tudi na nedeljo), ko ravnatelji z letnim delovnim načrtom zavoda določijo delovne sobote ali cele delovne vikende (za izvajanje pouka, za izobraževanje, za spremstvo učencev oziroma dijakov na tekmovanja, organizirane tabore, interesne dejavnosti – npr. planinski krožek …), kar za učitelje in druge delavce predstavlja delovni dan. Povedano drugače, s takšno organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelj učitelju določi šesti (in sedmi) zaporedni delovni dan v tednu. V tem primeru javnemu uslužbencu pripada dodatek po 2. odstavku 42. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS).

Dodatek za šesti (sedmi in vsak nadaljnji) zaporedni delovni dan ureja veljavna plačna zakonodaja (32. člen ZSPJS in 42. člen KPJS). Gre za t. i.  dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času, ki pripadajo javnim uslužbencem, torej tudi vsem zaposlenim v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Kot manj ugoden delovni čas KPJS določa: izmensko delo, delo v deljenem delovnem času, delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, delo ponoči, delo v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik, ter za delo preko polnega delovnega časa. Med dodatke za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času spada tudi dodatek za t. i. delo na šesti, sedmi in vsak nadaljnji zaporedni delovni dan ali, kot je to v VIZ bolj poznano, dodatek za delo v soboto oziroma za vikend.

Neizplačevanje dodatkov v skladu z veljavno plačno zakonodajo (v primerih in za primere, ki jih določata Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in KPJS) predstavlja kršitev plačnih predpisov, za kar je predvidena tudi globa za delodajalca v skladu s kazenskimi določili ZSPJS. Če delodajalec navkljub opozorilu vztraja pri kršitvi plačnih predpisov, predstavlja njegovo ravnanje tudi kaznivo dejanje po 196. členu Kazenskega zakonika.

SVIZ je o nujnosti spoštovanja plačnih predpisov ter o potrebi po izplačevanju dodatka za delo na šesti, sedmi in vsaki nadaljnji zaporedni delovni dan opozoril tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Pozvali smo jih, naj ravnatelje z okrožnico opozorijo na dolžnost spoštovanja veljavnih plačnih predpisov in da naj v primerih, ko je bilo delavcem šole odrejeno delo tudi na šesti in sedmi zaporedni delovni dan, izplačajo dodatek skladno z 2. odstavkom 42. člena KPJS. Po več kot mesecu dni, kar je minilo od našega poziva ministrstvu,  še vedno ugotavljamo, da je le-to neodzivno, saj šolam še ni posredovalo ustrezne okrožnice. Ne glede na to sindikalne zaupnike opozarjamo, da okrožnica ministrstva nima narave predpisa, ki bi urejal pravice delavcev, torej so ravnatelji v vsakem primeru dolžni izvajati veljavne predpise, ne glede na vsebino oziroma obstoj operativnih navodil MIZŠ (okrožnic). Sindikalne zaupnice in zaupnike tako pozivamo, da svoje ravnatelje seznanite s pravico delavcev do dodatka za delo na šesti, sedmi in vse nadaljnje zaporedne delovne dneve, prav tako pa jim predstavite posledice v primeru odrejanja dela na te dneve in ob neizplačevanju pripadajočega dodatka. Pričakujemo, da bodo šole vsem delavcem, ki so v tem šolskem letu – po nalogu delodajalca ali skladno z načrtovanjem dela po LDN zavoda – opravljali delo na šesti, sedmi in vse nadaljnje zaporedne delovne dneve (slednje le od decembra 2018), izplačale pripadajoče dodatke v skladu z 2. odstavkom 42. člena KPJS. Če v svojih zavodih s pojasnili ne boste uspešni in bi vaš ravnatelj še naprej kršil pravice delavcev – tj. ne bi izplačeval dodatka –, vas pozivamo, da to nemudoma sporočite na Glavni odbor sindikata, kjer bomo zoper nastale kršitve ustrezno ukrepali (prijava na inšpekcijo za plače v javnem sektorju, kolektivni delovni spor).
 

USPEŠNO IZPELJANI IZOBRAŽEVALNI SEMINARJI ZA SINDIKALNE ZAUPNICE IN ZAUPNIKE

Od sredine februarja do sredine aprila smo v SVIZ-u izpeljali šest dvodnevnih izobraževalnih seminarjev, ki jih za naše sindikalne zaupnice in zaupnike pripravljamo na vsaki dve leti. Letošnjih seminarjev se je udeležilo več zaupnic in zaupnikov kot v prejšnjem ciklu leta 2017, in sicer jih je na izobraževanje prišlo skoraj 76 odstotkov ali kar 659 zaupnic in zaupnikov od skupno 869. To med drugim kaže, da so teme, ki smo jih ponudili v programih izobraževanja, za sindikalne zaupnice in zaupnike pomembne, koristne in zanimive. Omenjeno so sindikalni zaupnice in zaupniki potrdili  tudi v evalvaciji seminarjev, v okviru katere so večinsko izrazili tudi zadovoljstvo s samo organizacijo dogodkov in lokacijami seminarjev kot tudi z izbiro predavateljev in tem. Posamezni zaupniki bi si želeli več časa nameniti razpravam in neformalnemu druženju s kolegi, nekateri so predlagali tudi izvedbo tridnevnih seminarjev namesto zdajšnjih dvodnevnih, prav tako bi jim ustrezalo, če bi tovrstna izobraževanja potekala vsako leto.
 

ODLOČALO SE BO O IZVEDBI STAVKE MOBILNIH UČITELJEV ZA DSP

V začetku letošnjega aprila (3. 4. 2019) je na sedežu Glavnega odbora SVIZ v Ljubljani potekalo srečanje predstavnikov učiteljev, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč (DSP) za premagovanje ovir in primanjkljajev na več lokacijah (mobilni učitelji za DSP). Vodstvo SVIZ jim je predstavilo dozdajšnje aktivnosti in večletna prizadevanja za razrešitev te že predlogo časa pereče in nerešene problematike mobilnih učiteljev, in sicer gre za vprašanja povračila potnih stroškov za uporabo lastnega avtomobila v službene namene v skladu s predpisi, onemogočanje napredovanja v naziv na delovnem mestu mobilnega učitelja s strani MIZŠ, problematiko štetja časa prevozov v delovni čas ter veliko obremenitev delavcev in zahtevo po sistemski ureditvi obveznosti mobilnih učiteljev za DSP. Kljub našemu večletnemu opozarjanju ministrstvo v vsem tem času ni naredilo nobenega koraka v smeri, da bi odpravilo omenjene kršitve in ustrezno uredilo obstoječo problematiko.  

Navzoči na aprilskem srečanju so bili soglasni in odločni, da bo treba, da bi lahko zagotovili prenehanje kršitev pravic in ureditev položaja, zaostriti sindikalne aktivnosti, in sicer po potrebi tudi  z izvedbo stavke  učiteljev, ki izvajajo DSP kot pomoč pri premagovanju ovir in primanjkljajev na več lokacijah. Ta predlog je 9. aprila 2019 podprl tudi zbor sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami SVIZ, ki je istočasno pozval Glavni odbor SVIZ, naj na svoji prihodnji seji sprejme sklep o izvedbi stavke, stavkovnih zahtevah in glasovanju o stavki. Seja GO SVIZ, na dnevnem redu katere bo tudi omenjena točka, bo izpeljana še pred koncem tega šolskega leta.
 

PRIJAVITE SE NA PREJEMANJE e-SVIZOVIH NOVIC

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki ter članice in člani, vse, ki še niste naročeni na prejemanje naše mesečne e-publikacije, vabimo, da to storite in se tako pridružite nekaj tisoč naročnikom, ki vsak mesec neposredno v svoje e-nabiralnike že od junija 2011 prejemajo informacije o najpomembnejšem dogajanju v sindikatu in širše. Na e-Svizove novice se lahko naročite tako, da v obrazec na naši vstopni spletni strani (www.sviz.si) vpišete svoj elektronski naslov ali pa nam ta podatek sporočite na info@sviz.si. Arhiv vseh do zdaj izdanih številk – pripravili smo jih že osemdeset – je dostopen na tej povezavi: https://www.sviz.si/svizove-novice/.
 

ŠTIPENDIJE IN SUBVENCIJE

Vse zainteresirane članice in člane SVIZ seznanjamo, da bosta junija objavljena razpisa štipendij in subvencij za pridobitev ustrezne izobrazbe. Tudi letos pripravljamo razpis dvanajstih štipendij ter razpis nepovratnih sredstev za subvencioniranje izobraževanja članic in članov, ki se izobražujejo v zvezi s svojim delom. Vse podrobnosti razpisov bodo predvidoma objavljene v drugi polovici letošnjega junija na naši spletni strani, informacijo pa bomo sindikalnim zaupnicam in zaupnikom poslali tudi na vaše e-naslove.

S spoštovanjem in v solidarnosti,

 

Branimir Štrukelj, prof.,
glavni tajnik SVIZ

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 18. januarja 2019

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ


PLAČILO NADOMEŠČANJ V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH

Plačilo nadomeščanj v osnovnih in srednjih šolah, ki je opredeljeno v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (KPVIZ) v poglavju o urejanju delovnega časa učiteljic in učiteljev, je ena tistih pomembnih dopolnitev omenjenega dokumenta, pri kateri se je izkazalo, da predstavniki SVIZ in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) zasledujemo različne interese o obsegu plačevanja nadomeščanj. Zaradi zahtevnosti problematike je usklajevanje potekalo dlje, kot smo sprva pričakovali, posledično pa šole do zdaj niso prejemale sredstev za plačilo nadomeščanj in nadomeščanj tudi niso izplačevale. Razhajanja med SVIZ in MIZŠ so bila največja pri interpretaciji plačila ur nadomeščanja v oddelkih podaljšanega bivanja. SVIZ je vztrajal pri stališču, da veljavni predpisi (poleg KPVIZ) zagotavljajo pravno podlago za plačilo ur nadomeščanja v oddelkih podaljšanega bivanja, ter je zato tudi ves čas zavračal predlog MIZŠ, da bi se ure nadomeščanja v oddelkih podaljšanega bivanja vštevale le v redni delovni čas učitelja v okviru ur in nalog tretjega stebra. Po mesecih usklajevanja nam je le uspelo doseči dogovor, da se nadomeščanje v oddelkih podaljšanega bivanja plačuje, a je ob tem ministrstvo vztrajalo, da se ne bodo plačevale tudi ure nadomeščanja v skupinah jutranjega varstva za učence 1. razreda. Te ure nadomeščanja naj bi se po dejanskem času trajanja vštevale med ure v tretjem stebru. O doseženem kompromisu se je izreklo tudi predsedstvo Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih in dogovor večinsko podprlo. Pričakujemo, da bo čistopis navodil o plačevanju nadomeščanj ministrstvo šolam posredovalo še pred koncem tega meseca. Ob tem, kot smo razumeli predstavnike ministrstva, poračuna nadomeščanj od septembra 2018 ne bo mogoče izpeljati pri januarski plači, pripravljen pa naj bi bil za izplačilo s februarsko. Ministrstvo naj bi sredstva za poračun nakazalo le osnovnim šolam, srednje šole pa naj bi v skladu z navodil o plačevanju nadomeščanj poračune izvedle z obstoječimi sredstvi.


IZOBRAŽEVALNI SEMINARJI ZA SINDIKALNE ZAUPNICE IN ZAUPNIKE

V prihajajočih tednih bomo v SVIZ ponovno izpeljali dvodnevne izobraževalne seminarje za sindikalne zaupnice in zaupnike iz posameznih sindikalnih konferenc. Tokrat napovedujemo prve tri: seminar za zaupnice in zaupnike iz osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih bo potekal 11. in 12. februarja v Portorožu; zaupnice in zaupniki v predšolski vzgoji se bodo prav tako v Portorožu srečali 25. in 26. februarja; seminar za zaupnice in zaupnike iz srednjih in višjih šol ter dijaških domov pa bomo pripravili 18. in 19. marca na Bledu.

Izobraževalni seminarji za zaupnice in zaupnike iz preostalih treh sindikalnih konferenc bodo potekali aprila. Uradna vabila za posamezne izobraževalne seminarje boste vsi sindikalni zaupnice in zaupniki prejeli pravočasno.
 

SPREMEMBE V STROKOVNI SLUŽBI GLAVNEGA ODBORA

Na delovnem mestu pomočnika glavnega tajnika je ob prehodu v novo koledarsko leto Marjana Gojkoviča, ki je to funkcijo opravljal do nedavne upokojitve, nasledila Nadja Götz, ki je bila pred tem v tajništvu Glavnega odbora SVIZ (GO SVIZ) zaposlena kot strokovna sodelavka za pravne zadeve. Septembra lani se je strokovni službi že pridružila nova pravnica Anja Korošec, ki prevzema del nalog in pristojnosti pravnika Toneta Seliškarja, ki v prihodnjih tednih prav tako odhaja v pokoj. V kratkem se obeta še zaposlitev nove pravnice s pravosodnim izpitom. Skladno z vsem omenjenim v tajništvu GO SVIZ uvajamo nekaj sprememb v organizaciji in nudenju pravne pomoči članstvu. Tako bomo ukinili splošni e-naslov za pravno pomoč članstvu pravna.pisarna@sviz.si, članice in člani pa se bodo lahko za tovrstno pomoč in nasvete po novem obrnili neposredno na pristojne sodelavce za pravne zadeve, in sicer odvisno od zavoda, v katerem so zaposleni, in območnega odbora, s katerega prihajajo. Vse natančnejše informacije o novi organizaciji pravne pomoči bomo v prihodnjih dneh objavili na naši spletni strani.
 

SVIZ NEGATIVNO O PREDLOGU SREDNJEŠOLSKEGA PRAVILNIKA

SVIZ je v začetku januarja v dopisu, ki smo ga posredovali na MIZŠ, podal negativno mnenje k predlogu Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva in k predlogu Pravilnika o normativih za financiranje višjih strokovnih šol. Predlagana zvišanja plačnih razredov, ki predstavljajo osnovo za izračun obsega sredstev za plače za posamezno dejavnost, sicer v povprečju ustrezajo dogovorjenim zvišanjem plač zaposlenih na področju srednjega in višjega šolstva v skladu s stavkovnim sporazumom med Vlado RS in SVIZ Slovenije, a hkrati opozarjamo, da ne bodo zadoščala za normalno in nemoteno delovanje srednjih in višjih šol. Direktorji in ravnatelji – predvsem iz srednjih šol – namreč že vrsto let opozarjajo, da plačni razredi, ki so predstavljali osnovo za izračun obsega sredstev za plače še pred zvišanji plač v skladu s stavkovnim sporazumom, niso zadoščali za redno delovanje šol in zagotavljanje javne službe. V SVIZ se zato pridružujemo njihovim opozorilom, da zgolj zvišanja plačnih razredov za višino dogovorjenih zvišanj v skladu s stavkovnim sporazumom ne bodo zadoščala in ne bodo pokrila razlike med sredstvi, ki jih šole prejmejo s strani MIZŠ, in sredstvi, potrebnimi za normalno zagotavljanje javne službe. Da bi to razliko lahko pokrili, bi bilo treba predlagane plačne razrede povišati za vsaj še en dodatni plačni razred.


JUBILEJNA NAGRADA ZA 40 LET DELOVNE DOBE

Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND), katere član je tudi predstavnik SVIZ, je na seji v začetku tega leta sprejela razlago 3. člena Aneksa h KPND iz leta 2018, na podlagi katere se šteje, da izpolnjuje pogoj za pravico do jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe tudi javni uslužbenec, ki je bil na dan uveljavitve tega aneksa v delovnem razmerju v javnem sektorju in je imel na ta dan več kot 40 let delovne dobe pri delodajalcih v javnem sektorju.  Javnemu uslužbencu se jubilejna nagrada izplača ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po objavi te razlage, ki je bila sprejeta nedavno. Pri tem opozarjamo, da mora biti uradna razlaga 3. člena Aneksa h KPND, preden bo začela veljati, objavljena še v Uradnem listu RS – pričakujemo, da se bo to zgodilo v kratkem.


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE O PRIDOBITVI KVALIFICIRANEGA DELEŽA SVIZ V DELAVSKI HRANILNICI

SVIZ Slovenije je skladno z veljavnimi predpisi zaprosil Banko Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža v Delavski hranilnici. »Kvalificirani delež« v našem primeru pomeni več kot 10-odstotni delež v lastniški strukturi Delavske hranilnice. Zakonodaja namreč določa, da mora vsak subjekt, ki namerava v lastniški strukturi določene banke pridobiti lastniški delež, višji od 10 odstotkov, za dovoljenje zaprositi Banko Slovenije, dokončno odločitev pa s svojim sklepom sprejme Svet Evropske centralne banke.

Obveščamo vas, da je SVIZ v začetku januarja letos s Sklepom Sveta Evropske centralne banke (ECB) o pridobitvi kvalificiranega deleža v Delavski hranilnici, d. d., Ljubljana, v slednji pridobil kvalificirani delež, na podlagi katerega lahko delež glasovalnih pravic in delež v kapitalu preseže 10 odstotkov in seže do 20.


PRVO LETO DELOVANJA SVIZOVE ČEBELICE

Glavni odbor SVIZ je na svoji seji novembra 2017 sprejel sklep o ustanovitvi Blagajne vzajemne pomoči – Svizove čebelice. Ta deluje od začetka leta 2018 in je namenjena vsem članicam in članom sindikata, ki prejemajo plačo, nižjo od 1.500 evrov bruto, ter zaidejo v finančne težave in potrebujejo hitro pomoč. Članica ali član, ki je kreditno sposoben ter včlanjen v SVIZ vsaj tri mesece, lahko enkrat na leto (oziroma po odplačilu pretekle obveznosti) zaprosi za od 300 do 600 evrov pomoči, ki jih nato vrne v (največ) 12 mesecih. Pomoč se ne obrestuje. V prvem letu delovanja Svizove čebelice je na SVIZ prispelo 296 vlog, ki smo jih nato v obravnavo posredovali na Delavsko hranilnico. Tam so odobrili 268 vlog in prosilcem izplačali sredstva, zavrnili pa so jih 28. Skupni znesek dodeljenih kreditov znaša 155.086 evrov.

Na tem mestu naj omenimo še, da je Glavni odbor SVIZ na svoji zadnji seji decembra lani sprejel sklep o preimenovanju svojega zdravstvenega sklada v Svizov zdravstveni sklad (prej Lizin). Namen tega sklada je finančno pomagati članicam in članom sindikata ter njihovim otrokom, ki so sicer v zdravstveni obravnavi v Sloveniji, a njihovo zdravljenje po določenem času ne napreduje zadovoljivo ali pa ni mogoče podati natančne diagnoze.
 

LETNO POROČILO ZA AJPES IN OBRAČUN DAVKA OD DOHODKA PRAVNIH OSEB

Sindikalne zaupnice in zaupnike opozarjamo, da poskrbite za pravočasno – to je do zadnjega dne letošnjega februarja – oddajo letnih poročil. Sindikati kot pravne osebe zasebnega prava morajo po Zakonu o računovodstvu najpozneje do 28. februarja letos Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES) predložiti letno poročilo, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, izjave o resničnosti podatkov in pojasnil k izkazoma ter poslovnega poročila. Računovodska pojasnila obravnavajo posamezne računovodske postavke iz računovodskih izkazov, na kratko se predstavi posamezne poslovne dogodke, kot so, denimo, srečanje vseh članov sindikata, strokovne ekskurzije ipd. Pojasnila je mogoče vključiti v poslovno poročilo, kateremu se ponavadi doda izjavo, da je poslovanje potekalo v skladu s pravili in programskimi usmeritvami sindikata. Navede se tudi, da predstavlja bistveni vir financiranja sindikata zavoda članarina, in se opiše posamezne postavke porabe le-te.

Sindikati zavoda morajo enako kot vse druge pravne osebe davčnemu uradu najpozneje do 31. marca 2019 oddati tudi obračun davka od dohodka pravnih oseb. Vsi sindikati zavodov so zavezanci za obračun davka od dohodka, in sicer ne glede na to, da so kot nepridobitne organizacije oproščeni plačila davka. Sestavni del davčnega obračuna sta tudi dela letnega poročila in še izkaz prihodkov in odhodkov ter bilanca stanja. Če bi imeli glede oddaje potrebnih dokumentov dodatna vprašanja, se lahko sindikalni zaupnice in zaupniki po pojasnila obrnete na strokovno sodelavko GO SVIZ za finance mag. Nino Štangl: pišete ji lahko na e-naslov nina.stangl@sviz.si ali jo pokličete po telefonu 01 244 09 06.

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

jubljana, 7. decembra 2018


OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ



Z VLADO SKLENILI IN PODPISALI DOGOVOR

Vlada RS in sindikati javnega sektorja smo 3. decembra letos s podpisom stavkovnih sporazumov in dogovora o plačah ter aneksov h kolektivnim pogodbam, ki so bili pripravljeni na njihovi podlagi, sklenili aktualna pogajanja, ki so se začela v drugi polovici letošnjega oktobra, tj. dober mesec po imenovanju nove slovenske vlade. Z dogovorjenimi zvišanji in podpisanimi dokumenti je SVIZ uresničil vse zahteve, o katerih se je dogovoril na propadlih pogajanjih s prejšnjo vlado dr. Mira Cerarja. Vsi dogovori in aneksi so objavljeni v Uradnem listu št. 80 (z datumom izida 7. 12. 2018).

En plačni razred, ki za posameznika pomeni približno štiriodstotni dvig plače, bodo pridobili zaposleni na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda, razen tistih, ki v okviru odprave plačnih anomalij leta 2017 še niso bili deležni nikakršnega izboljšanja – ti bodo pridobili dva plačna razreda. Prav tako za dva plačna razreda se bodo plače izboljšale večini nad 26. plačnim razredom; zaposlenim na delovnih mestih, za katera je pogoj znanstveni magisterij, doktorat ali specializacija, pa za tri. Do višjega vrednotenja bodo upravičeni tudi zaposleni z najvišjimi nazivi na delovnih mestih na področju kulture, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja. Dodatnih dvigov bodo deležni še zaposleni na posameznih drugih delovnih mestih: še za en plačni razred več dobili učitelji, ki opravljajo delo razrednika, ter, denimo, nekatere medicinske sestre in babice na najzahtevnejših delovnih mestih.

Višji bodo dodatki za nedeljsko, nočno in praznično delo ter za deljen delovni čas. Poleg jubilejne nagrade za 30 let dela v javnem sektorju se uvaja tudi jubilejna nagrada za 40 let v enaki višini, višja bo odpravnina ob upokojitvi. Jubilejna nagrada za 40 let se izplača zaposlenim, ki bodo ta pogoj dosegli po tistem, ko je bilo novo določilo objavljeno v Uradnem listu RS (torej po 8. decembru letos). Tisti, ki so izpolnili pogoje za pridobitev omenjene jubilejne nagrade pred tem datumom, do izplačila, žal, niso upravičeni, ker predpis ni veljaven retroaktivno. Enako velja tudi v primeru izplačila višje odpravnine ob upokojitvi. S stavkovnim sporazumom je bilo dogovorjeno še, da bodo zaposleni z minimalno ali nižjo plačo v tem mesecu, tj. decembra 2018, prejeli še poračun za višji regres v višini približno 200 evrov bruto.

Naj vas spomnimo še, da smo z Vlado RS v stavkovnem sporazumu dogovorili, da morata biti oba dneva splošne stavke v vzgoji in izobraževanju, ki ju je SVIZ izpeljal 14. februarja in 14. marca letos, plačana. Sindikalne zaupnice in zaupnike zato prosimo, da nam, če omenjena dneva v vašem zavodu pri plači morda nista bila obračunana ustrezno (torej kot da bi delali), to nemudoma sporočite (po telefonu 01 244 09 04 ali na e-naslov Marjan.Gojkovic@sviz.si).
 

ODLIČNO IZPELJANO GLASOVANJE O SPREJEMLJIVOSTI STAVKOVNEGA SPORAZUMA

Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ki ste v zelo kratkem času uspešno izpeljali opredeljevanje članic in članov ter ostalih zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti in kulturi o sprejemljivosti doseženega v pogajanjih, se iskreno zahvaljujemo. Za podpis stavkovnega sporazuma je glasovalo 36.559 članov in drugih zaposlenih (oziroma 37.471 – še kar nekaj zapisnikov o glasovanju smo namreč prejeli po uradnem roku in po tistem, ko smo medije že obvestili o rezultatih, zato vas že ob tej priliki prosimo, da nam ob prihodnjih opredeljevanjih podatke z zavodov res pošljete v opredeljenem roku), podpora podpisu stavkovnega sporazuma pa je bila tako več kot 95-odstotna. SVIZ je z zadnjim glasovanjem, ko je odločitev o sprejemljivosti  doseženega v pogajanjih z Vlado RS na demokratično organiziranem, posamičnem glasovanju izročil v presojo celotnemu članstvu, postal prvi sindikat v Sloveniji, ki je to do zdaj izpeljal.
 

SVIZ Z REPREZENTATIVNOSTJO TUDI ZA SOCIALNO VARSTVO

SVIZ ima med svojim članstvom praktično že od začetka svojega delovanja tudi člane iz socialnovarstvenih zavodov, saj tudi ti izvajajo vzgojno-izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. A skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti se ti zavodi uvrščajo med dejavnosti socialnega varstva in ne vzgoje in izobraževanja, za katero ima SVIZ sicer pridobljeno reprezentativnost. Z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo v SVIZ sredi novembra letos pridobili lastnost reprezentativnosti tudi za dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb – v le-to se uvrščajo socialnovarstveni zavodi. Na podlagi omenjenega dokumenta in drugih predpisov lahko SVIZ zdaj zastopa ne zgolj interese našega članstva v socialnovarstvenih zavodih, temveč na ravni države tudi interese vseh zaposlenih v teh zavodih. SVIZ lahko tudi pristopi k področni kolektivni pogodbi in sodeluje pri njenih spremembah ter pri pristojnem ministrstvu opozarja na pravice in interese zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih.
 

USPEŠNO IZPELJAN 10. KONGRES SVIZ

V predzadnjem tednu letošnjega novembra, tj. 19. in 20. 11. 2018, smo v Portorožu izpeljali 10. kongres našega sindikata, na katerem je sodelovalo 176 delegatk in delegatov, pridružili pa so se nam tudi številni gosti iz naše države in tujine. Med njimi smo gostili tudi predstavnika ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstva za kulturo, ki sta stopila pred zbrane s kratkima nagovoroma. Kongres je med drugim sprejel predlagane programske usmeritve SVIZ za prihodnje štiriletno mandatno obdobje, manjše spremembe statuta, izpeljane pa so bile tudi volitve v Komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe SVIZ, Nadzorni odbor SVIZ ter za glavnega tajnika sindikata za obdobje 2018–2022. Podrobnejša poročila z obeh dnevov kongresa si lahko preberete na spletni strani www.sviz.si, in sicer na povezavah https://www.sviz.si/10-kongres-sviz-prvi-dan/ in https://www.sviz.si/10-kongres-sviz-drugi-dan/; tam so prav tako dostopni videoposnetki z dogodka in fotogalerija.  
 

NA SHODU »SKUPAJ ZA VIŠJE PLAČE« TUDI ZA ČIMPREJŠNJO UREDITEV VPRAŠANJA MINIMALNE PLAČE

SVIZ je kot član Konfederacije sindikatov javnega sektorja 5. decembra letos  sodeloval na protestu »Skupaj za višje plače«, ki sta ga Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in KSS Pergam pripravila  pred poslopjem Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani. Približno 300 naših članic in članov je na shodu povzdignilo glas, podprlo kolege iz zasebnega sektorja ter hkrati opozorilo na svoj nezavidljiv položaj – tudi v javnem sektorju, zlasti še v vzgoji in izobraževanju, namreč veliko zaposlenih prejema minimalno plačo. Ob vprašanju minimalne plače, ki ga je nujno urediti čim prej, je po prepričanju KSJS in SVIZ čas tudi, da se zaposlenim izboljšajo plače, saj je gospodarska rast v Sloveniji robustna, dobički podjetij visoki, delavke in delavci, ki odgovorno in zavzeto delajo ter so odločilno prispevali k znatnemu izboljšanju makroekonomskega položaja naše države, pa tega ne občutijo v svojih denarnicah. SVIZ in KSJS zato podpirata tudi predlagane spremembe zakona, s katerimi bi iz minimalne plače izločili dodatke, obenem pa obsojata nerazumne grožnje delodajalcev, ki so pripravljeni zaradi 30 evrov višje minimalne plače onemogočiti socialni dialog v naši državi in žugajo celo z odpovedjo kolektivnih pogodb.
 

DONACIJA DELA DOHODNINE ZA SVIZ

Kot že nekaj let zapored vas tudi tokrat prijazno obveščamo, da je ostalo do konca leta, ko lahko vsi davčni zavezanci Davčni upravi RS posredujete zahtevek za donacijo dela dohodnine izbrani organizaciji (ali organizacijam), med njimi tudi reprezentativnim sindikatom, še nekaj dni. Del davka, ki bi se sicer prelil v državni proračun in za vas ne pomeni nikakršne dodatne dohodkovne obremenitve ali prihranka, lahko vsakdo nameni tudi kot donacijo SVIZ, ki bo vsa tako zbrana sredstva namenil v Lizin zdravstveni sklad ter za solidarnostne in finančne pomoči članicam in članom sindikata.


LEP PRAZNIČNI ČAS IN SREČNO 2019!

Ob bližajočih se prazničnih dnevih in prehodu v novo leto se vam, spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, članice in člani, v imenu Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije zahvaljujem za trdno in uspešno sodelovanje, za izkazano veliko zaupanje in podporo v naših skupnih prizadevanjih za dobro vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter socialne države. V decembrskem času naj vam uspe ujeti lepoto drobnih stvari, užiti čim več sproščenih trenutkov v družbi najdražjih in najti moč za izzive, ki jih bo prinašala prihodnost!


Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 15. novembra 2018
 

 

 

 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ



POGAJANJA SO V TEKU, PRIPRAVE NA DECEMBRSKO STAVKO PRAV TAKO

Glavni stavkovni odbor (GSO) SVIZ je na svoji seji 7. novembra sklenil, da bo stavka v vzgoji in izobraževanju izpeljana 5. in 6. decembra, obenem pa je podprl tudi poziv zaposlenih v kulturi k razglasitvi stavke, tako da se te dni o pridružitvi decembrski stavki izrekajo tudi zaposleni v omenjeni dejavnosti. Članice in člani GSO so se na seji seznanili z dozdajšnjim potekom pogajanj, zatem pa natančno opredelili način izvedbe stavke.

Pogajanja med sindikati in vlado so bila v uvodnih nekaj krogih skupna, zdaj pa se na zahtevo dela sindikatov javnega sektorja (»Počivalškova skupina«) nadaljujejo ločeno s posameznimi skupinami sindikatov javnega sektorja. Članice in člani GSO, ki vodijo stavko v vzgoji in izobraževanju, so na seji na pogajalsko skupino SVIZ znova naslovili zahtevo, naj vztraja pri stavkovnih zahtevah, ki prekinjajo štiriletni trend vse večjega zaostajanja plač v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. Vnovič so poudarili, da sindikat za zaposlene v dejavnostih SVIZ ne zahteva nobenih privilegijev, nobenih posebnih ugodnosti, a da zahteva, da dobijo vsaj približno toliko, kot imajo drugi. V stavki bo SVIZ zato vztrajal do izpolnitve stavkovnih zahtev in država zaposlenim v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi ne bo priznala enakega plačila za primerljivo delo.

Stavka v vzgoji in izobraževanju se bo, po prvih dveh stavkovnih dnevih, izvedenih februarja in marca letos, nadaljevala v sredo, 5. 12. 2018 in v četrtek, 6. 12. 2018, če do torka, 4. 12. 2018, ne bo parafiran stavkovni sporazum. S spremembo sprva napovedane tridnevne stavke v dvodnevno je SVIZ prisluhnil opozorilom staršev, ki so izražali nezadovoljstvo in skrb ob napovedani večdnevni stavki. Prvi dan, 5. 12. 2018, bodo po sklepu GSO tako stavkali zaposleni na področju srednjega, višjega šolstva in dijaških domov, drugi dan, 6. 12. 2018, pa zaposleni na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, osnovnih šol iz zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, glasbenega šolstva in izobraževanja odraslih. Na oba napovedana dneva stavke bo SVIZ organiziral tudi protestni shod pred sedežem Vlade RS.

GSO je na seji odločal še o pozivu zaposlenih v kulturi k razglasitvi stavke in pridružitvi napovedanim stavkovnim aktivnostim. Tudi zaposleni v kulturi namreč pozivajo k odpravi nesorazmerij med plačami v kulturi glede na druga primerljiva delovna mesta v javnem sektorju ter zahtevajo povečanje razpona možnega kariernega napredovanja. Slednje je tako v kulturi kot tudi v vzgoji in izobraževanju ter sociali najnižje v celotnem javnem sektorju. Opredeljevanje o stavki v kulturi je potekalo med 8. in 14. novembrom, ob izglasovanju pa se bo stavka začela 5. 12. 2018 in bo trajala do preklica. Kulturniki zahtevajo: povišanje plač za 1 plačni razred na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda; povišanje plač za 2 plačna razreda na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih v VII/2 tarifni skupini; povišanje plač za 3 plačne razrede na delovnih mestih v VIII. in IX. tarifnem razredu; povečanje razkoraka med nazivi na delovnih mestih v plačni skupini G2 na maksimalno 3 plačne razrede (npr: med višjim kustosom in svetovalcem); izplačilo regresa za letni dopust v višini 1050,00 EUR za vse zaposlene, katerih plača je nižja od minimalne.

V prihodnjem tednu, po našem kongresu (ki bo 19. in 20. novembra), vam bomo posredovali navodila za izvedbo stavke, ki jo bomo izvajali na enak način kot stavki februarja in marca letos. Razlika je zgolj v odločitvi, da bo srednje šolstvo stavkalo v sredo, 5. decembra, osnovno šolstvo in vrtci pa v četrtek, 6. decembra. S preoblikovanjem v »valečo se stavko« želimo podaljšati pritisk na vlado, hkrati pa ne dodatno obremeniti interesov otrok, mladostnikov in njihovih staršev.


PRAVICA DO PLAČANE ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI SPREMSTVA PRVOŠOLCA PRVI DAN V ŠOLO

Sredi letošnjega oktobra je Vrhovno sodišče RS v sodnem sporu glede pravice do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan po določilih Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva pritrdilo delavcu. Ocenilo je, da gre v tem primeru za neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev pričakuje, da ga bodo preživeli s svojim otrokom. Čeprav je bila omenjena odločitev sodišča sprejeta v zvezi z določbo Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, enako določilo vsebujejo tudi nekatere druge kolektivne pogodbe, med njimi tudi Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND), katere zadnja alineja 29. člena določa, da je delavec lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače tudi »en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov«. KPND v tem delu velja za vse javne uslužbence, med njimi za zaposlene v dejavnostih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture.
Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan ne predstavlja dne delavčevega letnega dopusta, gre za pravico, ki pripada poleg letnega dopusta. SVIZ obveznosti uporabe 29. člena KPND nikoli ni štel za nekaj, kar bi bilo lahko sporno. Da pa šteje spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan kot (drug) neodložljiv opravek, pa je samoumevno.


USPEŠNO IZPELJANA AKCIJA ZBIRANJA SREDSTEV ZA SINOVA NAŠE ČLANICE

SVIZ se je sredi letošnjega junija s pozivom članstvu pridružil humanitarni akciji zbiranja sredstev za pomoč hudo bolnima dvojčkoma iz Logatca. Tam je na OŠ 8 talcev na delovnem mestu čistilke zaposlena njuna mama, članica našega sindikata. SVIZ je na računu svojega Lizinega zdravstvenega sklada s pomočjo sindikatov zavodov in številnih posameznikov zbral 16.059,24 evra, ki smo jih nato sredi letošnjega oktobra za pomoč dvojčkoma nakazali Zvezi prijateljev Slovenije Ljubljana Moste-Polje. Tudi tokrat z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je skupaj, v solidarnosti uspelo za članico in njena sinova zbrati sredstva, ki bodo družini vsaj nekoliko olajšala življenje, ki je osredotočeno na nenehno blaženje in zdravljenje težkih zdravstvenih težav obeh otrok. Vsem, ki ste nesebično darovali sredstva za pomoč, se iskreno zahvaljujemo!


DOSTOP DO EVIDENCE ČLANSTVA

Sindikalne zaupnice in zaupnike obveščamo, da lahko dostopate do seznama članic in članov na svojih zavodih preko spletne povezave https://podatki.sviz.si. Za uporabniško ime vpišite svojo člansko številko, kot geslo pa letnico vašega rojstva. Podatke v seznamu lahko pregledujete, ne morete pa jih popravljati, tiskati, kopirati, izvažati ... Po vstopu v sistem se vam odpre tabela s prikazom aktivnih članov, na vrhnjem robu strani pa je na voljo tudi iskalnik, s pomočjo katerega lahko zadetke filtrirate. Skladno z zahtevami uredbe o varstvu podatkov GDPR se vsi vpogledi v bazo članstva ustrezno beležijo. Sindikalne zaupnice in zaupnike spominjamo še, da morebitne spremembe v članstvu na svojih zavodih (pristope, izstope, upokojitve …) sproti sporočajte naši strokovni sodelavki Tanji Bukač na e-naslov: tanja.bukac@sviz.si ali po telefonu 01 244 09 16.
 

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 26. septembra 2018

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
 

VZTRAJALI BOMO DO IZPOLNITVE STAVKOVNIH ZAHTEV!

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki,

pogajalska skupina Glavnega stavkovnega odbora SVIZ (GSO SVIZ) se je, kot ste seznanjeni, 12. marca letos z vladno pogajalsko skupino uskladila o vseh bistvenih stavkovnih zahtevah splošne stavke v vzgoji in izobraževanju. Glavni pogajalec SVIZ Branimir Štrukelj je besedilo sporazuma takrat parafiral, vladna pogajalka mag. Lilijana Kozlovič pa je sicer že zagotovljeni podpis zatem zavrnila, ker se skupina sindikatov ni strinjala z izboljšavami, ki so bile domenjene na pogajanjih s SVIZ. Vlada RS se je že po odstopu predsednika dr. Mira Cerarja v pisni informaciji seznanila z dogovorjenim dne 12. 3. 2018.

Poglejmo si še enkrat, o čem smo se uskladili:

-        zvišanje za 1 PR na novem DM vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja glede na obstoječe ODM pomočnik vzgojitelja,
-        zvišanje za 2 PR na DM vzgojitelj, učitelj ter pri drugih strokovnih delavcih v VIZ na VII/1 in VII/2,
-        uvedba novega DM učitelj razrednik, ki bi bil za 1 PR višji od učitelja po zvišanjih,
-        zvišanje na DM visokošolski učitelj in na ostalih delovnih mestih z VIII. in IX. TR za 3 PR,
-        prenova kariernega razpona na področju vzgoje in izobraževanja,
-        zvišani regres (1.050 evrov bruto) za zaposlene pod minimalno plačo.

 

Na pogajanjih so ostala odprta naslednja vprašanja:

-        morebitno podaljšanje varčevalnih ukrepov,
-        datum tretjega roka (1. 9. 2020) za izplačilo zadnje tretjine povišanj,
-      zvišanje za 3 plačne razrede za delovna mesta na univerzi, za katera se zahteva univerzitetna izobrazba.

Na spoznavnem sestanku z novim ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom 19. septembra letos smo potrdili, da podpiramo dodatni dvig plač za en plačni razred na delovnih mestih do 26. plačnega razreda, in podčrtali, da so dogovorjena izboljšanja v vrednotenju delovnih mest, ki sicer s strani prejšnje vlade niso bila parafirana, temelj, pod katerega SVIZ ne more iti. Pripravljeni pa smo se dogovoriti o še odprtih vprašanjih: o datumih uveljavitve posameznih zvišanj, o obnovitvi izplačevanja delovne uspešnosti in napredovanj v plačne razrede in nazive ter o zvišanjih plačnih razredov za asistente, lektorje, bibliotekarje in strokovne  sodelavcev na univerzah. Povedali smo, da je za nas bistveno, da se z nami podpiše stavkovni sporazum, in tudi minister je na novinarski konferenci potrdil, da je podpis stavkovnih sporazumov prioriteta tudi za vlado. Tam, kjer se naše zahteve prekrivajo z zahtevami drugih sindikatov, smo se pripravljeni pogajati skupaj, kar se tiče specifičnih zahtev (razredništvo, podaljšanje kariernih razponov, določitev plačnega razreda za vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja), ki se nanašajo izključno na delo v vzgoji in izobraževanju, pa bomo vztrajali pri ločenih pogajanjih.

Na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) smo prav tako že naslovili zahtevo po prehodnih pogajanjih za določitev plačnega razreda in šifre delovnega mesta za »Vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja« v okviru Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (KPVIZ), kar je tudi ena od stavkovnih zahtev SVIZ. K takojšnjim pogajanjem MIZŠ zavezuje Zakon o vrtcih, ki uveljavitev navedene spremembe predvideva že s 1. 9. 2018. Prav zaradi zakonske podlage pogajanja o uvrstitvi novega delovnega mesta ne morejo biti del preostalih plačnih pogajanj in jih je v okviru KPVIZ dopustno in treba izvesti ločeno od ostalih pogajanj.

Če Vlada Republike Slovenije ne bo pripravljena izpolniti naših stavkovnih zahtev, s katerimi so se stranke vladajoče koalicije pred volitvami sicer strinjale, bomo s stavko nadaljevali! Z izvolitvijo nove vlade je Glavni stavkovni odbor SVIZ ponovno postal aktiven in se bo sestal na predvečer letošnjega svetovnega dneva učiteljev, tj. v četrtek, 4. 10. 2018. Glavni stavkovni odbor, ki mu je članstvo na glasovanju o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju podelilo pooblastila za vodenje stavke, se bo na seji opredelil do nadaljevanja le-te; vključno z določitvijo datuma in načina izvedbe.

Spoštovani kolegice in kolegi, članice in člani SVIZ, splošno stavko v vzgoji in izobraževanju smo izglasovali s plebiscitarno večino, ker so naše zahteve več kot upravičene. Zase ne zahtevamo nobenih privilegijev, nič več, kot imajo drugi, zahtevamo pa, da se nas plača toliko kot druge, ki so z nami primerljivi. Pri uveljavitvi te zahteve moramo vztrajati tudi za ceno ponavljajočih se stavk.

S to pošto vam pred letošnjim svetovnim dnevom učiteljev pošiljamo tudi plakat s podatki Statističnega urada Republike Slovenije, ki nazorno kažejo, da povprečna plača v vzgoji in izobraževanju zaostaja za povprečno plačo v RS in drugih dejavnostih javnega sektorja, ter da moramo naše plače premakniti navzgor! Zdaj ne smemo odnehati!

Z lepimi pozdravi,

Jelka Velički, predsednica GSO SVIZ                                                                              Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ
 

Priloga: Plakat »Vztrajamo v stavki!« (.JPG, .PDF)

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 29. avgusta 2018
 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ
 

SKLENITEV DOGOVORA O STAVKOVNIH ZAHTEVAH ALI NADALJEVANJE ZAMRZNJENE STAVKE?!

V oblikovanju je nova slovenska vlada in pričakovati je, da bo v Državnem zboru prisegla v drugi polovici septembra. Stališče SVIZ je, da se morajo pogajanja o naših stavkovnih zahtevah, ki so bila letos spomladi prekinjena zaradi odstopa tedanjega premierja Mira Cerarja, nadaljevati takoj po začetku delovanja vlade s polnimi pooblastili. Po izvedenih državnozborskih volitvah v začetku junija je dal SVIZ politiki in javnosti jasno vedeti, da si vlada na tej točki ne bo mogla vzeti »sto dni miru«, ampak mora pogajanja obnoviti takoj. Ker so vse stranke vladnega petorčka na naša predvolilna vprašanja, ali se strinjajo, da je treba pogajanja o plačah v javnem sektorju začeti takoj po sestavi vlade in jih tudi čim prej končati, odgovorile, da se s tem strinjajo, zapletov okrog začetka pogajanj ne bi smelo biti. A to seveda nikakor ne pomeni, da jih ne bo oziroma jih ne pričakujemo; nasprotno – iz izkušenj vemo, da politične stranke po volitvah rade pozabijo, kaj so obljubljale v času, ko so se borile za glasove volivk in volivcev. Storiti bomo morali vse, kar je v naši moči, da stranke izpolnijo, kar so v odgovorih na naša vprašanja tudi zagotovile.

Splošna stavka v vzgoji in izobraževanju, ki jo je v začetku lanskega decembra izglasovalo 38.186 naših članov in članic ter drugih zaposlenih, smo zgolj zamrznili po tem, ko se je takratni predsednik vlade z odstopom izmaknil odgovornosti. Le dan pred njegovim odstopom smo imeli z vlado že usklajeno besedilo dogovora, vendar ga nato glavna vladna pogajalka, po pritisku drugih sindikatov, ni želela parafirati. Za SVIZ bo prav to – z vladno pogajalsko skupino že dogovorjeno in usklajeno – temelj za končanje pogajanj in sklenitev stavkovnega sporazuma!

Zahtevali smo in zahtevamo določitev višjega plačnega razreda za novo delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, dvig plačnih razredov za vzgojitelje, učitelje ter druge strokovne delavce z visoko in univerzitetno izobrazbo, oblikovanje posebnega delovnega mesta učitelj – razrednik, podaljšanje kariernega razpona učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter zvišanje plač strokovnih in pedagoških delavcev in delavk na univerzah, zvišanje regresa za letni dopust za vse, ki prejemajo minimalno plačo. Politične stranke, ki bodo sestavljale novo vlado, so v odgovorih soglašale z uresničitvijo naših zahtev. Lista Marjana Šarca je zagotovila, da je potrebno pogajanja »začeti na točki, kjer so se zaključila s sedanjo vlado v odstopu.« V SMC so zapisali, da je »uskladitev vrednotenja poklicev v vzgoji in izobraževanju absolutno pravična in nujna«. Stranka SD je eksplicitno potrdila strinjanje z vsemi našimi zahtevami in dodala, da so »takšno besedilo glede stavkovnega sporazuma z vsemi zahtevami v Vladi RS podprli vsi ministri iz kvote SD«. Tudi stranka DeSUS se je strinjala z vsemi zahtevami SVIZ. Le Stranka Alenke Bratušek se je v odzivu na naša predvolilna vprašanja izognila neposrednemu odgovoru, in sicer s pojasnilom, da ne želi govoriti na pamet, a je obenem potrdila, da je treba za primerljiva delovna mesta zagotoviti enako plačilo. SVIZ bo vztrajal tudi pri izboljšanju plač zaposlenih v raziskovalni dejavnosti in kulturi, ki bo primerljivo z izboljšanji v vzgoji in izobraževanju. Podpiramo tudi zahtevo za dvig minimalne plače, a napovedujemo, da bo treba dodatno popraviti tudi plače, ki so malo nad minimalno plačo, na delovnih mestih zlasti v plačni skupini J, a tudi drugod.

Ker smo torej še vedno v splošni stavki, ki je ta trenutek sicer zamrznjena, je ostal aktiven tudi Glavni stavkovni odbor SVIZ (GSO SVIZ). GSO SVIZ je z izglasovanjem stavke dobil pooblastila, da odloča o poteku stavke. Če z vlado ne bo mogoče doseči dogovora o stavkovnih zahtevah, bo GSO določal prihodnje datume in način izvedbe stavke. Stavko je mogoče končati le na dva načina: ali s podpisom dogovora z vladno stranjo o naših stavkovnih zahtevah ali pa se članstvo z glasovanjem odloči, da se iz stavke umika.
 

PRIPRAVE NA 10. KONGRES V POLNEM TEKU

Spomladi letos so v zavodih, v katerih je organiziran SVIZ, potekale volitve novih sindikalnih zaupnic in zaupnikov, ki jim je mandat za štiriletno obdobje 2018–2022 začel teči 1. junija letos. Temu so sledila predkongresna volilna opravila na območnih odborih sindikata (volitve predsednic in predsednikov območnih odborov ter članov nadzornih odborov). Do konca septembra bodo izpeljani še volilni zbori posameznih sindikalnih konferenc SVIZ, ki bodo vsi organizirani v Ljubljani, in sicer: 30. avgusta za Sindikalno konferenco (SK) predšolske vzgoje, 11. septembra za SK srednjih, višjih šol in dijaških domov, 17. septembra za SK visokega šolstva in znanosti, 20. septembra za SK osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 24. septembra volilni zbor SK kulturnih organizacij ter  25. septembra za SK osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih. Na zborih sindikalnih konferenc bodo zaupniki volili člane predsedstva in predsednike sindikalnih konferenc (slednji nato skupaj z glavnim tajnikom SVIZ sestavljajo izvršilni odbor sindikata).

Oktobra bodo izpeljani še volilni zbori sekcij, 10. kongres SVIZ pa bo potekal 19. in 20. novembra letos v Portorožu.
 

UREDITEV DELOVNEGA ČASA UČITELJEV PO NOVEM

Z začetkom šolskega leta 2018/2019 se bodo začele uporabljati spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPVIZ), ki se nanašajo na novosti pri urejanju delovnega časa učiteljev. Pred skorajšnjim pričetkom uporabe omenjenih določil KPVIZ je treba vnovič opozoriti na dejstvo, da določila KPVIZ, ki so bila sprejeta avgusta lani, ne določajo in tudi ne omogočajo določanja obvezne prisotnosti učiteljev na delovnem mestu. Prav tako ne zapovedujejo vodenja evidenc o delovnem času učitelja ali evidentiranja opravljanja posameznih del in nalog. S spremembami KPVIZ je bila ravnateljem naložena le novost sprejetja individualnega letnega delovnega načrta za posameznega učitelja, ki predstavlja zgolj načrt delovnih nalog posameznega učitelja v tekočem šolskem letu.
 

NEUSTREZNOST IZOBRAZBE IN PREDLOŽITEV ANEKSOV K POGODBAM O ZAPOSLITVI S STRANI RAVNATELJEV

Šolsko ministrstvo je v okrožnici 22. junija letos ravnateljem podalo navodilo, naj v primerih, ko delavci, zaposleni za nedoločen čas, ne izpolnjujejo zahtevanih izobrazbenih pogojev, tem delavcem predložijo v podpis aneks h pogodbi o zaposlitvi (in sicer z namenom, da bi delavci sami prevzeli obveznost pridobitve zahtevane izobrazbe na lastne stroške). Če nato posamezni delavec te obveznosti ne bi izpolnil, bi mu posledično delodajalec lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Izpostaviti je treba, da delavci niso dolžni podpisovati takšnih aneksov!

Tudi če delavci ponujenih aneksov ne podpišejo, jim ravnatelj ne more podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neustrezne izobrazbe, če je od sklenitve pogodbe minilo že več kot 6 mesecev. Lahko pa skladno z zakonodajo delavce brez spremembe pogodbe o zaposlitvi napoti na izobraževanje, a le pod pogojem, da gre za izobraževanje na stroške zavoda, ob tem pa delavcem pripadejo tudi dodatni dnevi odsotnosti z dela zaradi opravljanja izpitov. Takšno napotitev mora delavec tudi spoštovati oziroma se izobraževati. V primerih, ko bi v vaših zavodih prišlo do zgoraj navedene prakse ravnateljev, torej predlaganja podpisovanja aneksov namesto napotitev na izobraževanje, člane za pomoč in nasvete napotite na pristojno pravno službo SVIZ.
 

SINDIKAT ZAVODA MORA IMETI TRANSAKCIJSKI RAČUN

Sindikalne zaupnice in zaupnike prosimo, da preverite, ali vaš sindikat zavoda posluje s transakcijskim računom. Če ugotovite, da temu ni tako ter da sindikat zavoda posluje, denimo, še prek t. i. hranilne knjižice ali katere druge oblike računa, vam svetujemo, da nemudoma uredite vse potrebno za odprtje transakcijskega računa ter hkratno ukinitev druge oblike računa.

Pred kratkim smo po odzivih nekaterih sindikalnih zaupnic in zaupnikov namreč zaznali, da so nekateri sindikati zavodov še poslovali prek »hranilne knjižice«. FURS je zaradi tega nekaj sindikalnih zaupnikov ter sindikatov zavodov oglobil z denarno kaznijo. Kot je bilo že izpostavljeno, ste sindikalni zaupnice in zaupniki odgovorne osebe za poslovanje sindikata zavoda. Sindikat zavoda je pravna oseba, ena njegovih temeljnih značilnosti je transakcijski račun; vsak sindikat zavoda torej mora imeti svoj transakcijski račun.


RAZPISA ŠTIPENDIJ IN SUBVENCIJ

Še do 27. septembra lahko oddate vloge na razpis dvanajstih štipendij za otroke članov SVIZ (za šolanje oziroma redni študij za smeri vzgoje in izobraževanja ter kulture, in sicer šest štipendij za srednješolsko, šest pa za visokošolsko izobraževanje), do 12. oktobra pa je odprt razpis subvencij za članice in člane sindikata za pridobitev ustrezne izobrazbe. Vse podrobnosti razpisov najdete na naši spletni strani www.sviz.si.

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 11. junija 2018


OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

VLADA NAJ BO OBLIKOVANA ČIM PREJ

V SVIZ smo se na pogajanjih 12. marca letos s takratnimi vladnimi pogajalci že dogovorili o uresničitvi naših stavkovnih zahtev o zvišanju plač v vzgoji in izobraževanju ter izplačilu višjega regresa za letni dopust za zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo. A ker je zatem skupina sindikatov javnega sektorja odpravi nižjega vrednotenja plač v vzgoji in izobraževanju nasprotovala, Vlada RS že dogovorjene odprave pri zaostajanju plač izobraževalcev ni bila več pripravljena parafirati. Naše stavkovne zahteve, ki jih ne spreminjamo in bomo pri njih vztrajali, tako čakajo na novo vlado. Zaradi povečevanja nezadovoljstva, ki se stopnjuje tudi ob aktualnem in enostranskem zvišanju plač vojakom, bi bilo po naši oceni dobro, da bi bila čim prej oblikovana nova vlada in bi takoj nadaljevali s pogajanji.

Zaposleni smo pred meseci z impresivno večino izglasovali splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, ki je še vedno aktivna in se bo, če z novo oblastjo ne bomo mogli po mirni poti uresničiti naših stavkovnih zahtev, tudi nadaljevala. Pri tem ne smemo pozabiti niti na zahteve po izboljšanju plač v raziskovalni dejavnosti in kulturi, ki smo jih prav tako že posredovali resornima ministrstvoma. Kot verjetno prav tako veste, od vsega začetka stavkovnega gibanja podpiramo tudi zahtevo po ponovnem zvišanju najnižjih plač v javnem sektorju.
 

PRIPRAVE NA 10. KONGRES V POLNEM TEKU

Aprila in maja so v zavodih, v katerih je organiziran SVIZ, potekale volitve novih sindikalnih zaupnic in zaupnikov, ki jim je mandat za štiriletno obdobje 2018–2022 začel teči 1. junija letos. Ta mesec potekajo predkongresna volilna opravila na območnih odborih sindikata (voli se predsednice in predsednike območnih odborov in nadzorne odbore ter zbirajo kandidature za člane Nadzornega odbora SVIZ in Komisije za statutarna vprašanja in pritožbe SVIZ), zatem pa bodo izpeljani volilni zbori posameznih sindikalnih konferenc SVIZ, ki bodo vsi organizirani v Ljubljani, in sicer: 30. avgusta za Sindikalno konferenco (SK) predšolske vzgoje, 11. septembra za SK srednjih, višjih šol in dijaških domov, 17. septembra za SK visokega šolstva in znanosti, 20. septembra za SK osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 25. septembra za SK osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih ter 28. septembra volilni zbor SK kulturnih organizacij.

Oktobra bodo izpeljani tudi volilni zbori sekcij, 10. kongres SVIZ pa bo potekal 19. in 20. novembra letos v Portorožu.


Izvoljeni sindikalni zaupnice in zaupniki za mandat 2018–2022

Z zavodov, kjer je organiziran SVIZ, smo do zdaj prejeli 815 zapisnikov o izvolitvi sindikalnih zaupnic in zaupnikov, pričakujemo pa jih še okrog petdeset. Vse tiste, ki ste volitve že izpeljali, zato prosimo, da nam čim prej posredujete tudi zapisnike, druge pa vabimo, da volitve še izpeljete ali nam sporočite, če imate morda pri tem kakršnekoli težave.


Podpis pogodbe o sindikalnem delu z delodajalci

Sindikalne zaupnice in zaupnike vas obveščamo, da je na naši spletni strani www.sviz.si (O sindikatu – Dokumenti; https://www.sviz.si/datot/pogodba-zagotavljanje-pogojev-sinddelo.doc) objavljena prenovljena Pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, ki jo ob začetku mandata predložite delodajalcem v podpis (svetujemo, da k podpisu pogodbe pozovejo delodajalce vsi izvoljeni sindikalni zaupnice in zaupniki, ne le novi).  


Spoznavno-informativno srečanje za prvikrat izvoljene sindikalne zaupnice in zaupnike

Vsem zaupnicam in zaupnikom, ki boste to funkcijo opravljali prvič, čestitamo ob izvolitvi ter se nadejamo uspešnega sodelovanja in številnih skupnih uspehov. Da bi bil začetek čim lažji ter da bi se ognili čim več dilemam in težavam, v SVIZ za vas v četrtek, 28. junija 2018, v Ljubljani pripravljamo srečanje, na katerem se bomo imeli priložnost spoznati, obenem pa vam bomo predstavili vse ključne teme in vprašanja, s katerimi se sindikalni zaupnik najpogosteje srečuje. O vseh potrebnih podrobnostih dogodka vas bomo obvestili naknadno.
 

Ureditev formalnosti na banki in Ajpesu

Že v zadnjih Obvestilih smo navedli, da ste sindikalni zaupnice in zaupniki odgovorne osebe svojih sindikatov zavodov. To pomeni, da morate novoizvoljeni zaupnice in zaupniki urediti, kar je potrebno za zastopanje sindikata zavoda v pravnem prometu. Bistveno je, da pri banki, pri kateri ima sindikat zavoda odprt transakcijski račun, uredite vse potrebno v zvezi z odgovorno osebo sindikata oziroma podpisnika, drugo pomembno opravilo pa je, da o spremembi odgovorne osebe obvestite Agencijo za javnopravne evidence in storitve (AJPES), in sicer se osebno oglasite na njihovi pristojni izpostavi, s seboj pa imejte zapisnik o izvolitvi na funkcijo sindikalnega zaupnika, žig sindikata zavoda ter osebni dokument. Nekaj dni zatem preverite, ali je sprememba odgovorne osebe sindikata uspešno vnesena in so v evidenci izkazani pravilni podatki o sindikatu zavoda kot pravni osebi.


Zahvala za opravljeno sindikalno delo

Ob tej priložnosti se znova iskreno zahvaljujem sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ki ste v pravkar končanem mandatu ter vsem dosedanjem času –  številni od samega začetka ustanovitve SVIZ-a –, stali z nami v prvih vrstah in se borili za kakovost vrtcev in šol, si prizadevali za odličnost naše raziskovalne dejavnosti in podpirali kulturo, zahtevali primerne delovne pogoje in ustrezno plačilo za zahtevno in odgovorno delo vseh zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, raziskovanju, kulturi ter tudi širše.

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 25. maja 2018


OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ


POGAJANJA O STAVKOVNIH ZAHTEVAH SVIZ PRIČAKUJE TAKOJ PO OBLIKOVANJU NOVE VLADE

Na sedežu SVIZ v Ljubljani so se 22. maja letos na izredni seji sešli članice in člani Glavnega stavkovnega odbora SVIZ (GSO SVIZ) ter v luči dejstva, da je bil sindikat po odstopu predsednika vlade sredi marca letos in napovedi predčasnih parlamentarnih volitev primoran začasno odložiti sicer že napovedano nadaljevanje splošne stavke v vzgoji in izobraževanju, sprejeli nekaj pomembnih odločitev o prihodnjih aktivnostih SVIZ-a po bližajočih se državnozborskih volitvah. Članice in člani GSO SVIZ so soglasno sklenili, da bo sindikat nadaljeval z bojem za uresničitev stavkovnih zahtev, vključno z nadaljevanjem stavke, in sicer takoj, ko bo konstituirana nova vlada s polnimi pooblastili. Iz SVIZ smo že pred tedni na politične stranke naslovili vprašanja o naših stavkovnih zahtevah po odpravi zaostankov pri vrednotenju plač v vzgoji in izobraževanju ter prejeli odgovore vseh parlamentarnih strank in nekaterih drugih. Z izjemo Slovenske demokratske stranke in Liste Marjana Šarca, ki se do zahtev nista konkretno opredelili, so v vseh drugih strankah izrazili strinjanje z našimi stavkovnimi zahtevami, torej da je treba izboljšati položaj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ustrezno ovrednotiti razredništvo in povečati karierni razpon.

Članice in člani GSO so bili na izredni seji zelo kritični tudi do očitnega in nadvse zaskrbljujočega dejstva, da je vprašanje o prihodnosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji povsem odsotno v predvolilnih soočenjih. To zgolj potrjuje upravičenost opozoril našega sindikata, da se položaj vzgoje in izobraževanja marginalizira; v enaki meri pa to velja tudi za raziskovalno dejavnost in kulturo. Čeprav desetletni trend zmanjševanja sredstev za vzgojo in izobraževanje neposredno napoveduje poslabšanje kakovosti javnega vzgojno-izobraževalnega sistema v prihodnjih letih, to politike očitno ne skrbi. Iz SVIZ smo politike tudi zato pozvali, naj se še pred volitvami jasno opredelijo glede deleža sredstev v BDP, ki bi ga bilo treba nameniti za financiranje vzgoje in izobraževanja v prihodnjih letih.

Stavkovne zahteve SVIZ ostajajo osredotočene na odpravo nižjega vrednotenja dela strokovnih delavcev in delavk v vzgoji in izobraževanju ter na zvišanje regresa za tiste zaposlene v javnem sektorju, ki prejemajo minimalno plačo. GSO SVIZ bo tudi v nadaljevanju pogajanj s prihodnjo vlado vztrajal pri uresničitvi teh ciljev, o morebitnem nadaljevanju splošne stavke v vzgoji in izobraževanju, o določanju datumov in vsakokratnem obsegu stavke pa se bo odločal glede na približevanje omenjenim ciljem na pogajanjih.


VOLITVE SINDIKALNIH ZAUPNIC IN ZAUPNIKOV ZA NOVO MANDATNO OBDOBJE

V sklopu priprav na izpeljavo jesenskega kongresa SVIZ v sindikatu zdaj potekajo volitve novih sindikalnih zaupnic in zaupnikov za prihodnje štiriletno obdobje. Aktualni mandat zaupnikom, izvršilnim odborom sindikatov zavodov in nadzornim odborom sindikatov zavodov poteče 31. maja letos, novo mandatno obdobje pa začne teči s 1. junijem letos in traja do 31. maja 2022. Vse novoizvoljene sindikalne zaupnice in zaupnike, ki tega še niste storili, pozivamo, da nam čim prej pošljete zapisnike o izvolitvi, saj bodo junija že potekala volilna opravila na območnih odborih, kjer bodo imeli volilno pravico zgolj novi zaupnice in zaupniki, po poletnih počitnicah pa sledijo še zbori sindikalnih konferenc z novoizvoljenimi zaupnicami in zaupniki.

Hkrati vas seznanjamo, da ste sindikalni zaupniki odgovorne osebe svojih sindikatov zavodov, kar pomeni, da morate vsi novoizvoljeni zaupnice in zaupniki urediti vse potrebno za zastopanje sindikata zavoda v pravnem prometu. Zato je bistveno, da pri banki, kjer ima sindikat zavoda odprt transakcijski račun, uredite vse potrebno v zvezi z odgovorno osebo sindikata oziroma podpisnika (to velja za vse zaupnice in zaupnike, ki boste to funkcijo prevzeli prvič, medtem ko imate tisti, ki z mandatom nadaljujete, to že urejeno). Drugo pomembno opravilo je, da o spremembi odgovorne osebe obvestite Agencijo za javnopravne evidence in storitve (AJPES), in sicer se osebno oglasite na njihovi pristojni izpostavi, s seboj pa imejte zapisnik o izvolitvi na funkcijo sindikalnega zaupnika, žig sindikata zavoda ter osebni dokument. Nekaj dni zatem preverite, ali je sprememba odgovorne osebe sindikata uspešno vnesena in so v evidenci izkazani pravilni podatki o sindikatu zavoda kot pravni osebi.

Ob tej priložnosti se v SVIZ za sodelovanje, podporo in predano opravljeno delo v številnih pomembnih bitkah za dobro vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture iskreno zahvaljujemo vsem dozdajšnjim sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ki te funkcije v prihodnjem mandatnem obdobju ne boste več opravljali.


DOPOLNJEVANJE UČNE OBVEZNOSTI UČITELJEV PRI PREDMETIH, ZA POUČEVANJE KATERIH TI NIMAJO USTREZNE STROKOVNE IZOBRAZBE

V SVIZ smo skupaj z ravnatelji podprli zadnji predlog novele zakona (ZOFVI), s katerim bi se podaljšala možnost dopolnjevanja učne obveznosti učiteljev pri drugih predmetih, za poučevanje katerih ti nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, v obsegu 20 % še do leta 2023, vendar predlog zakona, žal, v Državnem zboru ni bil sprejet. Problematika tako ostaja nerešena, vse šole in z njimi učitelji, ki jih to vprašanje zadeva, pa čakajo na ustrezna navodila pristojnega ministrstva, kaj bo z njihovimi zaposlitvami po 1. 9. 2018.

Resorno ministrico dr. Majo Makove Brenčič je sindikat opozoril, da vodstva šol in zaposleni že načrtujejo delo v prihodnjem šolskem letu, a še ne vedo, kaj se bo zgodilo z zaposlitvami učiteljev, ki so lahko v minulih letih (ter (le) še do 31. 8. letos) svojo učno obveznost, predpisano z zakonom, dopolnjevali tudi pri predmetih, za poučevanje katerih sicer nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. MIZŠ smo pozvali, naj šolam čim hitreje in jasno sporoči, kako naj postopajo v primerih učiteljev, ki jim z novim šolskim letom ne bo več mogoče zagotoviti polne učne obveznosti, določene z zakonom. Šole potrebujejo tudi navodila o tem, kako naj zagotovijo organizacijo pouka, torej izvajanje vseh predpisanih predmetov, s strokovno ustreznimi učitelji (npr. dogovarjanje s sosednjimi šolam na način, da bodo učitelji lahko dopolnjevali svojo učno obveznost na več šolah, ali z novimi deležnimi zaposlitvami strokovno ustreznih učiteljev).
 

NEUSTREZNO IN PROTIPRAVNO NAVODILO MIZŠ ZA DOLOČITEV POOBLAŠČENIH OSEB ZA VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je zgolj dober teden pred začetkom uporabe nove evropske Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (Uredba GDPR) vodstvom zavodov poslalo okrožnico, v kateri jim svetuje, naj za izvajanje nalog pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, ki jo mora v skladu z novo uredbo imeti tudi vsak javni zavod, »določi javnega uslužbenca, ki bo te naloge opravljal v določenem obsegu svojega delovnega časa«. Skladno z Uredbo GDPR mora imeti pooblaščena oseba zagotovljene ustrezne pogoje za delo (ustrezen delovni čas, prostore itd.), bistveno pa je, da dokument neposredno določa, da mora biti pooblaščena oseba imenovana na podlagi poklicnih odlik in zlasti strokovnega znanja o zakonodaji in praksi na področju varstva osebnih podatkov ter na podlagi zmožnosti za izpolnjevanje nalog. To pomeni, da so lahko za pooblaščeno osebo imenovani zgolj posamezniki, ki imajo o omenjenem področju ustrezno strokovno znanje. V SVIZ menimo, da strokovni in drugi delavci, ki so zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih na podlagi obstoječih normativov, ne izpolnjujejo pogojev, ki jih Uredba GDPR določa za pooblaščeno osebo, ter jih zavodi oziroma njihova vodstva tako ne morejo določiti za pooblaščene osebe. Na MIZŠ smo zato naslovili protest zoper okrožnico, ki ni bila predhodno usklajena z nami kot socialnim partnerjem in vsebuje navodilo, ki se neposredno nanaša na pravice zaposlenih. Dr. Majo Makovec Brenčič smo pozvali, naj ministrstvo zdajšnja navodila umakne in pripravi takšna, ki bodo zavodom omogočala ustrezno imenovanje pooblaščene osebe, ki bo izpolnjevala predpisane pogoje in dejansko lahko zagotavljala učinkovito in neodvisno varstvo osebnih podatkov v zavodih.

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

 

Ljubljana, 3. aprila 2018

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

Glavni stavkovni odbor SVIZ odločno za vztrajanje pri stavkovnih zahtevah / V luči dogajanja po propadu pogajanj z Vlado RS po odstopu njenega predsednika dr. Mira Cerarja je bila v Zrečah pred redno spomladansko dvodnevno sejo Glavnega odbora SVIZ 26. 3. 2018 izpeljana še izredna seja Glavnega stavkovnega odbora SVIZ (GSO SVIZ). Članice in člani GSO so v razpravi natančno pretresli dogajanje 12. 3. 2018, ko je potekal zadnji krog pogajanj z Vlado RS, na katerih je pogajalska skupina SVIZ za razrešitev stavkovnih zahtev SVIZ v zvezi s spremembami Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (KPVIZ) z vladno pogajalsko skupino dosegla soglasje o ključnih stavkovnih zahtevah SVIZ, a je glavna vladna pogajalka mag. Lilijana Kozlovič zatem že dogovorjeni podpis usklajenega čistopisa Dogovora med vodjema obeh pogajalskih skupin zavrnila. Strinjali so se, da je pogajalska skupina SVIZ z vodjo Branimirjem Štrukljem na pogajanjih za razrešitev stavkovnih zahtev delovala v skladu z mandatom GSO in je v pogajanjih uveljavila vse stavkovne zahteve sindikata, tj. zvišanje plač izobraževalk in izobraževalcev od vrtca do univerze, ustrezno ovrednotenje novega delovnega mesta razrednika ter višji regres za letni dopust za zaposlene v javnem sektorju, ki prejemajo minimalno plačo.

Članice in člani GSO so ob tem ostro obsodili sprevračanje dejstev in poskuse prelaganja odgovornosti za propad pogajanj na SVIZ, saj so trditve, da je pogajalska skupina SVIZ vztrajala pri višjih zahtevah, kot so bile dogovorjene pri predsedniku vlade in potrjene na pogajalski komisiji 12. 3. 2018, povsem neresnične. GSO je odločno zanikal nesprejemljivo trditev dr. Mira Cerarja, da so pogajanja propadla zato, ker je SVIZ »za osnovnošolske in srednješolske učitelje zahteval tako zvišanje, da bi bili plačani bolje od zdravnikov in univerzitetnih profesorjev«. Izmišljotine in manipulacije nekdanjega predsednika vlade GSO razume kot poskus demonizacije SVIZ-a, ki naj bi članstvo odvrnil od sindikata. Članice in člani GSO so se strinjali, da je dr. Miro Cerar odšel s svoje funkcije, ker mu je to koristilo, in se požvižgal na odgovornost do javnih uslužbencev,  ker je verjel, da mu na volitvah to ne bo škodilo. Z odstopom pa je sporočil tudi, da mu je vseeno za zaposlene z minimalno plačo, ki jih je »obsodil« na zakonsko najnižji možni regres.

Članice in člani GSO so bili na izredni seji soglasni, da bo SVIZ enako odločno kot do zdaj vztrajal, da se delo v vzgoji in izobraževanju, ki je razvrednoteno, plača enako kot primerljivo delo z enako zahtevano stopnjo izobrazbe v drugih delih javnega sektorja. Potrjen je bil sklep, da bo SVIZ za uveljavitev svojih zahtev vztrajal v splošni stavki, ki jo je decembra lani izglasovalo 37.186 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, a bo upoštevaje aktualno politično dogajanje v državi za 17. 4. 2018 napovedano nadaljevanje splošne stavke v vzgoji in izobraževanju za nedoločen čas prestavil. 

GSO SVIZ je razpravljal tudi o pobudah, da bi v šolah bojkotirali popravljanje testov nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), kar se sicer napačno interpretira kot »bela stavka« (v »beli stavki« stavkajoči izvajajo vse predpisane obveznosti, a na način, ki povzroča težave v procesu). To, kako bi lahko bojkot NPZ vplival na uveljavitev naših stavkovnih zahtev v času, ko Vlada RS nima pooblastil za podpis stavkovnih sporazumov in kolektivnih pogodb, ni jasno. Zdi se, da bi z omenjeno aktivnostjo bolj škodili otrokom, ki potrebujejo oceno iz NPZ za vpis na želeno srednjo šolo, kot si povečali možnosti za uresničitev stavkovnih zahtev. GSO je razpravljal tudi o morebitni organizaciji protestnega shoda v času pred volitvami, če se politične stranke ne bi jasno opredelile do vprašanj, ki smo jih nanje naslovili po izredni seji GSO SVIZ. 

Poziv političnim strankam k opredelitvi do neustreznega vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela / Skladno s sklepom z marčevske izredne seje Glavnega stavkovnega odbora smo v SVIZ v luči bližajočih se državnozborskih volitev pozvali politične stranke, naj predvolilni čas izkoristijo za kritično, resno, strukturirano razpravo o pomenu vzgoje in izobraževanja ter vlogi, ki jo imata pri zagotavljanju socialne države in bolj kakovostnega življenja naših državljank in državljanov. Hkrati smo na politične stranke 28. 3. 2018 naslovili vprašanja, ki od njih zahtevajo jasno opredelitev do neustreznega vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela, od vrtcev do univerz, ter konkretno stališče o statusu učitelja razrednika in o povečanju kariernih razponov strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ob predstavitvi vprašanj na novinarski konferenci je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj poudaril, da želi SVIZ s tem razpravo o vzgoji in izobraževanju narediti za volilno temo, od politike pa izvedeti, ali se strinja, da bi se moral delež bruto domačega proizvoda, ki ga država namenja za vzgojo in izobraževanje, s 4,6 odstotka zvišati na 5,3 odstotka, kolikor je znašal leta 2005; ali se strinja, da je treba odpraviti zaostajanje plač v vzgoji in izobraževanju za primerljivimi delovnimi mesti v drugih delih javnega sektorja, pa tudi, ali se strinja z dogovorom, ki ga je SVIZ dosegel z vlado na zadnjih pogajanjih, a ga pozneje vlada ni podpisala. Z vsemi odgovori političnih strank, ki jih v SVIZ pričakujemo do 11. aprila letos, vas bomo zatem tudi seznanili.

Redna dvodnevna spomladanska seja Glavnega odbora SVIZ / V Zrečah je bila na zadnji ponedeljek in torek v marcu, 26. in 27. 3. 2018, izpeljana tudi redna dvodnevna spomladanska seja najvišjega organa SVIZ med kongresoma. V  uvodu so navzoči članice in člani Glavnega odbora SVIZ (GO SVIZ) ob poročilu glavnega tajnika analizirali dejavnosti sindikata od zadnje novembrske redne seje ter se seznanili s poročili predsednic in predsednikov sindikalnih konferenc, ki so organizirane v okviru SVIZ za posamezne ravni na celotni vertikali vzgoje in izobraževanja. Pozornost so namenili delovanju blagajne vzajemne pomoči Svizova čebelica, ki je pod okriljem SVIZ vzpostavljena od začetka tega leta ter je namenjena vsem našim članicam in članom, ki prejemajo plačo, nižjo od 1.500 evrov bruto, in zaidejo v finančne težave ter potrebujejo hitro pomoč. Članice in člani GO SVIZ Slovenije so se zatem seznanili s pripravami na 5. kongres Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki bo potekal 10. aprila letos v Ljubljani, nato pa tudi z vložitvijo Sprememb in dopolnitve tarifnih delov kolektivnih pogodb za raziskovalno dejavnost in za kulturo. SVIZ bo vztrajal tudi pri uveljavitvi sprememb in dopolnitev za ti dve dejavnosti. V nadaljevanju je strokovna sodelavka SVIZ za pravne zadeve Nadja Götz spregovorila o problematiki varstva sindikalnih zaupnic in zaupnikov pred odpovedjo, pred koncem prvega dne marčevske redne seje, ki se je sklenil s pripravo na izvedbo 10. kongresa SVIZ – ta bo izpeljan 19. in 20. novembra letos –, pa je strokovna sodelavka SVIZ za pravne zadeve Jadranka Zupanc zbranim predstavila poročilo o spremljanju učinkov ureditve delovnega časa učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Na podlagi sprejetega in objavljenega dogovora med sindikati in ministrstvom za izobraževanje je bilo vzpostavljeno poskusno spremljanje učinkov nove ureditve delovnega časa učiteljev v 24 osnovnih in 7 srednjih šolah ter osnovni šoli s prilagojenim programom. Za izvajanje spremljave je bila ustanovljena posebna skupina, v kateri so predstavniki ministrstva, ravnateljev in SVIZ. Omenjeni dogovor zavezuje socialne partnerje tudi k začetku pogajanj za ureditev delovnega časa strokovnih delavcev s področja predšolske vzgoje, glasbenih šol, višjih strokovnih šol, zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in dijaških domov.

Drugi dan redne spomladanske seje GO SVIZ so njegove članice in člani začeli s pregledom dela in finančno-materialnega poslovanja območnih odborov sindikata ter potrdili finančno poročilo SVIZ za minulo leto in predlog finančnega načrta za leto 2018. V nadaljevanju je predsednica Nadzornega odbora SVIZ Erika Rozman Logar v sklopu svojega letnega poročila izpostavila upravljanje s počitniškimi stanovanji v lasti sindikata in opozorila na nujnost prenavljanja le-teh v prihodnjem obdobju. Statistiko oddajanja, opravljeno in za prihodnje predvideno delo v stanovanjih je zatem podrobno predstavil upravljavec počitniških stanovanj SVIZ Peter Penič. Pobliže so se članice in člani GO SVIZ ob deseti obletnici delovanja Lizinega zdravstvenega sklada seznanili z uspešnim delovanjem le-tega v dobro članstva v minulem letu, ob koncu seje pa sprejeli sklep o višini članarine za upokojene članice in člane (15 evrov letno), brezposelne članice in člane (2,5 evra mesečno) ter tiste na porodniškem dopustu ali na dopustu za nego in varstvo otroka (10 evrov mesečno). Povsem ob koncu seje so navzoči namenili pozornost še izpeljavi vsakoletnih in zmeraj bolj množično obiskanih športnih iger SVIZ, ki jih bo 12. maja letos v Velenju organiziral tamkajšnji območni odbor sindikata. 

Z lepimi pozdravi,

Jelka Velički, l. r., predsednica Glavnega stavkovnega odbora SVIZ   

Branimir Štrukelj, l. r., glavni tajnik SVIZ                      

 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 21. decembra 2017


POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

37.186 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ZA stavko
Na opredeljevanju o izvedbi splošne stavke v vzgoji in izobraževanju se vas je 37.186 sindikalnih zaupnic in zaupnikov, članic in članov Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ter drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju odločilo, da bomo tudi za ceno stavke vztrajali v zahtevah po ustreznem izboljšanju položaja izobraževanja in vrednotenja izobraževalnega dela. Še nikoli, odkar smo v SVIZ uveljavili odločanje na ravni vsakega posameznega člana in članice sindikata, ki pomeni vrhunec notranje sindikalne demokracije, ni bila stavka izglasovana s tako visokim številom glasov in tako prepričljivo večino. Tega dejstva ne more prezreti nihče, še najmanj Vlada Republike Slovenije, ki smo ji, potem ko je komisija ugotovila in razglasila rezultate glasovanja, nemudoma napovedali stavko. Odločenost, ki ste jo pokazali, predstavlja jasno sporočilo oblastem, da se bo 14. februarja prihodnje leto začela najmnožičnejša stavka v javnem sektorju od osamosvojitve Slovenije, če bo Vlada RS naše zahteve do takrat ignorirala. Od vlade pričakujemo, da se bo začela z nami takoj pogajati o stavkovnih zahtevah, ki so dobile praktično plebiscitarno podporo. Pričakujemo tudi, da se bo z nami pogajala v okviru našega predloga za spremembo Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in nas ne bo silila v skupna pogajanja, ker nanje ne bomo pristali. Tudi zdravniki, policisti in gasilci so se o svojih stavkovnih zahtevah pogajali sami, kar je za države, v katerih obstaja demokratična tradicija pogajanj med partnerji, običajno.

Predpostavljamo pa, da vlada naših zahtev za zvišanje plač skoraj 40.000 strokovnim delavkam in delavcem, zaposlenim v vzgoji in izobraževanju od vrtca do univerze – kar je že zaradi števila finančno zahtevno –, ne bo sprejela za pogajalsko mizo. Prepričani smo, da je stavka skorajda neizbežna, zato se na njeno izvedbo na vseh ravneh organiziranosti sindikata že pripravljamo. Stavka se bo začela v sredo, 14. februarja 2018, z velikim shodom stavkajočih iz vse Slovenije v središču Ljubljane. V vzgojno-izobraževalnih zavodih bodo ostale le stavkovne straže, ki bodo v času stavke poskrbele za varnost premoženja in ljudi, vsi ostali stavkajoči pa se bomo zbrali v glavnem mestu. Stavko bomo omenjenega dne zvečer prekinili ter jo obnavljali glede na razvoj pogajanj in skladno z izpolnjevanjem zahtev. Glavni stavkovni odbor SVIZ bo skupaj z območnimi odbori poskrbel za organizirane prihode na protest. Ni izključeno, da bi se za stavko na isti dan, s svojimi stavkovnimi zahtevami, odločila še katera od drugih dejavnosti v javnem sektorju.

Za konec januarja prihodnje leto je konfederacija sindikatov, v kateri prevladujejo številčno šibki in ozko usmerjeni poklicni sindikati, napovedala stavko, s katero zahtevajo nadaljevanje pogajanj za odpravo anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in združitev le-teh z zahtevami za zvišanje plač glede na dvige zdravniških plač. Med omenjenimi sindikati je tudi Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije – VIR, ki je prisoten v nekaj vrtcih in osnovnih šolah. V preteklih dnevih je VIR, žal, pozival zaposlene v vrtcih in osnovnih šolah, kjer ima članstvo, naj se ne pridružijo stavki 14. 2. 2018, pri tem pa zavajal s trditvami, da v SVIZ zahtevamo zvišanja le za učitelje. Kot smo že napisali, gre za povsem neresnične trditve, saj naš sindikat zahteva izboljšanje plač tudi za druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju – tudi za vzgojitelje in njihove pomočnike v vrtcih, za svetovalne delavce in knjižničarje v šolah. Poleg tega zahtevamo 1.200 evrov bruto regresa za vse zaposlene v javnem sektorju, ki prejemajo minimalno plačo ali manj, saj je vlada na pravkar propadlih pogajanjih zavrnila, da bi tem našim kolegom in kolegicam izplačala višji regres od minimalnega. Kolegic in kolegov v sindikatih, ki so se odločili za stavko konec januarja, mi pri stavkovnih aktivnostih ne bomo ovirali. V stavki ne bomo sodelovali, a jim želimo vse dobro in bomo zadovoljni – kljub temu, da smo skeptični, da je po njihovi poti mogoče priti do cilja –, če jim bo uspelo z njihovimi zahtevami prispevati k izboljšanju vrednotenja izobraževalnega dela.

Predsednicam in predsednikom območnih odborov SVIZ ter vsem zaupnicam in zaupnikom v zavodih se želiva še enkrat zahvaliti, da ste glasovanje o stavki izpeljali na tako visoki ravni, prav tako hvala tudi za vaš odločilni prispevek k rezultatu glasovanja. Skupaj smo močnejši!

S tokratnimi obvestili vam pošiljamo tudi plakate o stavki, ki jih obesite na za to predvidena mesta v vaših zavodih.


Praznično voščilo
Ob skorajšnjem koncu leta in v teh še zmeraj turbulentnih dneh se vam zahvaljujeva za vaše aktivno sodelovanje v naših številnih skupnih prizadevanjih za izboljšanje položaja vseh zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti in kulturi. Smo v odločilnih časih, ko se na novo postavljajo razmerja med poklici in dejavnostmi ter položaj izobraževanja v naši družbi, zato bo vaš angažma nadvse potreben tudi v 2018, že zelo kmalu. Na nove zmage tudi v novem letu!



S spoštovanjem,
 

Jelka Velički, Branimir Štrukelj,
predsednica Glavnega stavkovnega odbora SVIZ glavni tajnik SVIZ




Priloga:
- Plakat_37.186 zaposlenih v VIZ za stavko (.PDF in .JPG)



---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Posebna Obvestila GO SVIZ - november 2017

Ljubljana, 21. novembra 2017

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

ZAHTEVAMO IZBOLJŠANJE PLAČ!

Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo 16. oktobra 2017 Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) posredovali predlog Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (KPVIZ) in predlog Aneksa h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnosti (KPRD). Zahtevamo zvišanje plač za učitelje, vzgojitelje, svetovalne delavce, knjižničarje in druge strokovne delavce v izobraževanju ter za raziskovalce in druge strokovne delavce v raziskovalnih zavodih. Ministrstvo je bilo v skladu s 13. členom KPVIZ in II./2. točko splošnih določb KPRD dolžno odgovoriti na našo zahtevo v 30 dneh. To je sicer storilo 16. 11. 2017, a je odgovor povsem nesprejemljiv (v celoti si ga lahko preberete na naši spletni strani, v novici Na izredni seji o napovedi stavke!). Oblast pogajanja z nami zavrača, ker še niso končana centralna pogajanja 41 sindikatov z vlado o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom, čeprav je naša zahteva po zvišanju plač od teh pogajanj povsem ločena in bi zato lahko pogajanja tekla sočasno, a ločeno. Naše zahteve za zvišanje plač se sicer v enem delu vežejo na zvišanja plač zdravnikov, a so v prvi vrsti tipična zahteva zaposlenih za zvišanje plač, za ustreznejše vrednotenje dela, ki jo sindikati na vseh koncih sveta prakticiramo že dobro stoletje. Če bo Vlada RS upravičene zahteve po izboljšanju plač ignorirala, bo uveljavljanje zahtev s stavko tudi del evropske tradicije delavcev in delavk za izboljšanje materialnega položaja.

Še bolj nesprejemljivo je, da je resorno ministrstvo šele zdaj – ob izteku roka, ki ga je imelo na voljo –, posredovalo lastna izhodišča za pogajanja v vladno medresorsko usklajevanje. Ko so zahtevali zvišanje plač policisti, se je začela vlada z njimi ločeno pogajati takoj; ko so zahtevali visoka zvišanja zdravniki, se je vlada začela z njimi ločeno pogajati; ko gasilci niso podpisali odprave anomalij do 26. plačnega razreda, se je vlada prav tako začela z njimi ločeno pogajati. Dejstvo, da se po 30 dneh ministrstvo in vlada z nami nista pripravljena pogajati, je za zaposlene v izobraževanju in znanosti skrajno žaljivo ter potrditev, da vlada naše delo podcenjuje, saj nas ne obravnava enakopravno. Vsi statistični podatki, domači in tuji, kažejo na znatno zaostajanje plač učiteljstva in drugega strokovnega kadra za primerljivimi poklici v javnem sektorju z enako izobrazbo ter na legitimnost zahtev za zvišanje, vlada pa se z nami noče niti pogajati!

Prav zaradi podcenjujočega odnosa do izobraževanja in do izobraževalk in izobraževalcev, ki se v zadnjih letih nevarno krepi ter se v prvi vrsti kaže v sistematičnem zniževanju deleža proračunskih sredstev za izobraževanje in zniževanju vrednosti izobraževalnega dela, je Glavni odbor SVIZ za 30. 11. 2017 sklical izredno sejo. Na dnevnem redu izredne seje 53-članskega, najvišjega organa SVIZ med kongresoma, bo ena sama točka: Opredelitev stavkovnih zahtev in glasovanje o razglasitvi splošne stavke v izobraževanju, od vrtca do univerze. Če bo glavni odbor odločitev o splošni stavki sprejel, se bo članstvo, zaposleno v izobraževanju, za ali proti stavki opredeljevalo v začetku decembra. Ni izključeno, da se bo opredeljevanju o stavki naknadno pridružil tudi tisti del članstva, ki dela v znanosti in kulturi.

V predlogu sprememb KPVIZ, ki smo jih MIZŠ posredovali pred nekaj več kot mesecem, za strokovne delavce do univerzitetnega izobraževanja zahtevamo:

a. Zvišanje osnovnih plač za vzgojitelje v vrtcih, za učitelje, svetovalne delavce, knjižničarje in druge strokovne delavce za 2 do 3 plačne razrede. Zahteva za ustreznejšo uvrstitev novega delovnega mesta vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja je bila na MIZŠ posredovana že pred časom.

b. Oblikovanje novega delovnega mesta »učitelj – razrednik«, ki naj bo v vseh nazivih za 2 plačna razreda višje od učitelja, ki ni razrednik.

c.  Zagotovilo, da bo posodobljen Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive in se bo v skladu s priporočili Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS iz leta 2011 dodal četrti naziv.

Za visoke šole in univerze zahtevamo:

a.  Zvišanje osnovnih plač za asistente, bibliotekarje, organizatorje praktičnega usposabljanja, lektorje, strokovne sodelavce, učitelje slovenščine na tujih univerzah, učitelje veščin, visokošolske predavatelje in visokošolske učitelje za 1 do 3 plačne razrede.

b. Oblikovanje novega delovnega mesta »uveljavljeni visokošolski učitelj« v vseh nazivih po vzoru »višjih zdravnikov specialistov« s 5 plačnimi razredi višjo uvrstitvijo od visokošolskega učitelja.

Za raziskovalne inštitute zahtevamo:

a. Zvišanje osnovnih plač asistentov, mladih raziskovalcev, raziskovalcev, znanstvenih sodelavcev, strokovnih sodelavcev in drugih za 2 do 4 plačne razrede.

b. Oblikovanje novih delovnih mest »uveljavljeni raziskovalni sodelavec« in »uveljavljeni znanstveni sodelavec« v vseh nazivih po vzoru »višjih zdravnikov specialistov« s 5 plačnimi razredi višjo uvrstitvijo od visokošolskega učitelja.

Vse sindikalne zaupnice in zaupnike pozivamo, da pred zelo verjetnim glasovanjem članstva o stavki skličete pripravljalne sestanke in članstvu pojasnite, kako pomembno je, da tudi s stavko uveljavimo naše upravičene zahteve. Članice in člane ob tem pozivamo in nagovarjamo, da se aktivno vključijo v boj za višje plače, ki je pred nami. S temi posebnimi obvestili jih, prosimo, natančno seznanite ter  sproti sledite aktualnim informacijam, ki jih objavljamo na naši spletni strani, v e-Svizovih novicah in na našem Facebook profilu.

Kot prilogo obvestilom vam pošiljamo tudi nov plakat z zahtevami, ki jih naslavljamo na Vlado RS in s katerim nadaljujemo kampanjo »Zakaj je izobraževalno delo vredno manj?«. Prosimo, da plakate obesite na za to predvideno mesto v zavodih; če bi morda potrebovali dodatne izvode, pa nam to, prosimo, sporočite na e-naslov: Tanja.Bukac@sviz.si ali nas pokličite po telefonu 01 24 40 916 (Tanja Bukač).

S spoštovanjem,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

Priloga:
-          Plakat z zahtevami za Vlado RS

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ
 

Posebna Obvestila GO SVIZ - oktober 2017

Ljubljana, 10. oktobra 2017

 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

»ZAKAJ JE IZOBRAŽEVALNO DELO VREDNO MANJ?«
 

DO ZVIŠANJA PLAČ TUDI S STAVKO, ČE BO POTREBNO

Z množičnim shodom, ki smo ga ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev izpeljali v Ljubljani, smo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) uradno začeli naš boj za zvišanje plač izobraževalk in izobraževalcev ter za več javnih sredstev za izobraževanje. Našo kampanjo osredinjamo na preprosto vprašanje »Zakaj je izobraževalno delo vredno manj?« in od odgovornih zahtevamo tako jasen odgovor kot takojšnje ukrepanje.

Na razširjeni seji Glavnega odbora SVIZ 5. oktobra 2017 je več kot 1.000 zbranih sindikalnih zaupnic in zaupnikov ter drugih aktivistov SVIZ nekaj odgovorov že dobilo – pristojna ministrica dr. Maja Makovec Brenčič je v sklepnem delu svojega nagovora zbranim zagotovila, da si bo prizadevala za ureditev statusa učitelja, hkrati pa je po njenem treba ta poklic opolnomočiti ter zaposlenim v vzgoji in izobraževanju prisluhniti. Ministrica je izpostavila, da se bo še naprej borila, da se bo položaj učiteljev in položaj znanosti krepil, obenem pa bo vztrajala tudi pri zagotovitvi stabilnega financiranja področij. Svoj govor je zaključila z jasnim zagotovilom: »Imate moj glas, vedno«. Nedvoumno sporočilo je svojim stanovskim kolegom prenesla tudi predsednica Odbora Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino dr. Mirjam Bon Klanjšček: »Podpiram javno šolstvo in vse napore sindikata, da bi bilo delo v šolstvu primerno ovrednoteno.« Izrazila je še željo, da bi se tudi (širše) v družbi razširil razmislek o tem, komu zares režemo krila, ko je tako pomembna družbena vloga učiteljev vse bolj razvrednotena. »Po takšnem razmisleku zahteve sindikata ne bi več smele biti preslišane« je zaključila svoj nagovor.
 

DRŽAVA NAJ NAMENI VEČ SREDSTEV ZA IZOBRAŽEVANJE IN IZOBRAŽEVALCE!

Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je v svojem govoru na dogodku na politični razred in oblasti v Sloveniji naslovil zahtevo, naj takoj zaustavi zniževanje sredstev za izobraževanje, ki je v času gospodarske krize, od leta 2008 naprej, postalo pravilo. Delež sredstev za izobraževanje v bruto domačem proizvodu (BDP) se je v letih krize znižal s 5,2 na 4,6 odstotka, kar je zaskrbljujoče nižje od povprečja razvitih držav. Slovenija je ena od redkih razvitih držav, ki je v času krize radikalno varčevala prav pri izobraževanju, saj je bilo znižanje plač in stroškov za delovanje sistema mnogo obsežnejše kot v katerem koli drugem delu javnega sektorja. Če bi želeli pri nas doseči povprečen delež sredstev razvitih držav, bi morali za izobraževanje v proračunu nameniti dodatnih 200 milijonov evrov. A vlada deluje v nasprotni smeri, saj v predlogu proračuna za prihodnje leto izobraževanja ni uvrstila med prednostne naloge. Zato je očitek, da vlada ne razume tesne povezanosti med vlaganjem v izobraževanje in gospodarsko uspešnostjo, več kot upravičen. Z leta trajajočim zniževanjem sredstev za izobraževanje se vse bolj utrjuje škodljivo prepričanje, da izobraževanje za razvoj naše države ni pomembno.

Z marginalizacijo izobraževanja se občutno znižuje tudi vloga učiteljstva v družbi. Plače učiteljic, učiteljev in drugih strokovnjakov, ki sodelujejo v izobraževalnih procesih, so po podatkih iz aktualne raziskave OECD Pogled na izobraževanje 2017 na vseh ravneh izobraževanja, od vrtcev do univerz, nižje od povprečja razvitih držav. Plače v izobraževanju so v zadnjih letih primerjalno padle bistveno bolj kot v vseh drugih delih javnega sektorja in, kar je presenečenje, tudi bolj kot v gospodarstvu in trgovini. Povprečna plača učitelja z univerzitetno izobrazbo je za dobrih 500 (!?!) evrov bruto nižja od povprečne plače v državni upravi. SVIZ ne pristaja na nižje vrednotenje vsaj enako zahtevnega in odgovornega izobraževalnega dela in bo v prihodnjih mesecih uporabil vsa legalna in legitimna sredstva, da zagotovi primerljivo vrednotenje pedagoškega dela. Članstvo pozivamo, da aktivno sodeluje pri uresničitvi te zahteve!

SVIZ je skladno s prakso, kot je potrebna v takšnih primerih, na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) naslovil zahtevo za zvišanje plačnih razredov za izobraževalke in izobraževalce, od vrtcev do univerz, in hkrati zahteval boljše vrednotenje razredniškega dela.

Omenjena zahteva temelji na zaključkih razširjene seje GO SVIZ ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev. Ob koncu shoda je namreč na temelju dotlej izpostavljenega ter izraženih pričakovanj in zahtev prisotnih glavni tajnik SVIZ predlagal sklep, ki so ga zbrani z jasnim odobravanjem in dvigom rok tudi potrdili. Jedro sklepa predstavlja zahteva sindikata, naslovljena na Vlado RS, da slednja takoj zviša proračunska sredstva za izobraževanje. Hkrati pozivamo tudi k takojšnjemu začetku pogajanj o zvišanju plač izobraževalcev in izobraževalk ter ponovni vzpostavitvi porušenih razmerij v plačah med zaposlenimi v izobraževanju, zdravstvu in državni upravi. Če Vlada v ustreznem času omenjenih zahtev ne bo sprejela, jih bo SVIZ začel uveljavljati z vsemi legalnimi in legitimnimi sredstvi, kar vključuje tudi demonstracije pred Vlado RS in stavko.
 

ZGLEDUJEMO SE PO UČITELJSTVU V DRUGIH DRŽAVAH

Da zahteve in prizadevanja našega sindikata niso nekaj izjemnega, dokazujejo tudi aktualni primeri iz tujine. Tako je, denimo, na letošnji svetovni dan učiteljev na Nizozemskem 60.000 stavkajočih kolegic in kolegov zahtevalo izboljšanje delovnih pogojev in zvišanje plač. Na Češkem se po velikih demonstracijah, ki so bile 1. septembra, plače učiteljev s 1. novembrom zvišujejo za 15 %. Na Irskem so srednješolski učitelji po stavkovnem gibanju sklenili dogovor z oblastmi, s katerim se bodo njihove letne plače dvignile od 1.796 do 2.500 evrov. Na Slovaškem je bil to poletje sklenjen dogovor med učiteljskimi sindikati o 6-odstotnem povišanju plač s 1. septembrom letos, 1. septembra prihodnje leto še za 6 odstotkov in 1. septembra 2019 še za nadaljnjih 6 odstotkov. Tudi v Litvi so učiteljski sindikati oblastem postavili ultimat za zvišanje plač, sicer bodo stopili v stavko. V Franciji učitelji zahtevajo ponovno odprtje že dogovorjenih pogojev dela. V Angliji in Wellsu pa je konservativna vlada pod vse večjim pritiskom učiteljskih sindikatov in laburistične opozicije Jeremya Corbyina, da sprosti omejitev o zgolj 1-odstotnem letnem dvigovanju učiteljskih plač.

Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, članicam in članom ter vsem podpornikom, ki ste prisostvovali razširjeni seji GO SVIZ ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev, se za vašo udeležbo in aktivno sodelovanje na njej zahvaljujemo. Na dogodku ste prejeli priponke »Zakaj je izobraževalno delo vredno manj?« – vabimo vas, da jih uporabljate in nosite ves čas trajanja kampanje ter tudi tako javnost ozaveščate o položaju izobraževanja in hkrati o naših skupnih zahtevah. Nekaj priponk imamo na sedežu GO SVIZ še na zalogi, zato nam sporočite (tanja.bukac@sviz.si ali 01 244 09 16), če bi želeli, da vam v vaše zavode pošljemo dodatne.

V prihodnjih tednih bomo kampanjo za zvišanje plač razširili tudi na srečanja s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki ter drugimi aktivisti po območnih odborih. Podrobno bomo predstavili zahteve in začeli organizacijske priprave na proteste in stavko, če bo ta potrebna. O sklicih sestankov po območjih boste pravočasno obveščeni.

Z lepimi pozdravi!

Tajništvo GO SVIZ



---------------------------------------------------------------------------------------------------------


Obvestila GO SVIZ - avgust 2017

Ljubljana, 30. avgusta 2017
 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ


USKLADITEV PLAČ DO 26. PLAČNEGA RAZREDA
Izboljšanje plač za zaposlene na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda, ki smo ga dogovorili ob koncu letošnjega julija, je bilo 29. avgusta v obliki aneksov h kolektivnim pogodbam objavljeno v Uradnem listu (št. 46). Skladno z dogovorjenim morajo delodajalci po uveljavitvi aneksov v 30-dnevnem roku sprejeti ustrezne spremembe aktov o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, nato pa najpozneje v nadaljnjih 30 dneh javnim uslužbenkam in uslužbencem predložiti v podpis nove anekse k pogodbam o zaposlitvi. Svetujemo, da preverite, ali vodstva zavodov pripravljajo anekse k pogodbam o zaposlitvi in ali bodo zvišane plače s poračunom od 1. 7. 2017 izplačane pri septembrski plači, torej v začetku oktobra. Če bi pri pripravi aneksov k pogodbam o zaposlitvi ali pri izplačilu prihajalo do kakršnih koli zapletov (denimo pri preimenovanju delovnem mestu »poslovni sekretar« v »tajnik VIZ«), nas o tem nemudoma obvestite, da se bomo lahko ustrezno odzvali.

Pri objavi teh Obvestil na naši spletni strani dodajamo še povezavo do tabel z novimi uvrstitvami delovnih mest v dejavnostih vzgoje, izobraževanja (stran 6417 v Uradnem listu oz. stran 45 v PDF-ju), raziskovalne dejavnosti (stran 6459 v Uradnem listu oz. stran 86 v PDF-ju) in kulture (stran 6430 v Uradnem listu oz. stran 58 v PDF-ju) v plačne razrede.


NOVA UREDITEV DELOVNEGA ČASA UČITELJEV
Nova, enotna ureditev delovnega časa učiteljic in učiteljev v osnovnih in srednjih šolah je opredeljena v Spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS (25. avgusta 2017, št. 45). Nova ureditev delovnega časa se bo v vseh šolah začela uporabljati v prihodnjem šolskem letu (2018/2019), v tem šolskem letu (2017/2018) pa bo nova ureditev delovnega časa uvedena na izbranih osnovnih in srednjih šolah, MIZŠ in SVIZ pa bosta sproti spremljala učinke nove ureditve. Sindikat bo skupaj z zaupniki in člani na »testnih« šolah spremljal delovanje novega sistema ter sočasno čas izkoristil tudi za seznanjanje zaupnikov in članstva z vseh ostalih šol z novo ureditvijo.


ZAHTEVAMO TUDI IZBOLJŠANJE PLAČ UČITELJIC IN UČITELJEV IN DRUGIH STROKOVNIH DELAVCEV IN DELAVK V IZOBRAŽEVANJU, ZNANOSTI IN KULTURI
Od začetka letošnjega leta ter do podpisa aneksov h kolektivnim pogodbam (25. julija letos) so bila pogajanja za izboljšanje najnižjih plač v skupini J in drugih skupinah (v prvi vrsti plače pomočnic vzgojiteljic) do 26. plačnega razreda jedro celotnih aktivnosti SVIZ-a. Z izboljšanjem plač najštevilčnejšim skupinam (hišnikom, kuharjem, poslovnim sekretarjem, računovodjem in delno čistilcem) je bil osnovni cilj, ki smo si ga zastavili lani, dosežen, z izjemo tistih zaposlenih, ki so kljub zvišanju za tri plačne razrede še vedno ostali pod minimalno plačo. Seveda zahteve za izboljšanje plač niso izčrpane, je pa bil storjen pomemben korak v pravo smer. Ne gre prezreti, da je velika večina vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi brez omahovanja podprla zahteve najslabše plačanih v javnem sektorju. Kar je še pomembneje – v SVIZ se je večina članstva (učiteljstvo in drugi strokovni delavci), kljub zvišanju zdravniških plač konec lanskega leta, strinjala, da v pogajanjih o odpravi anomalij v plačnem sistemu ne uveljavlja zahtev po zvišanju lastnih plač, da bi s tem ne ogrozila zvišanja plač v skupini J ter pomočnic vzgojiteljic. Čeprav so se v državni upravi zvišale plače tudi na delovnih mestih z univerzitetno izobrazbo, je večina v SVIZ zmogla dovolj solidarnosti, da je z zahtevami po (sicer upravičenem) zvišanju plač še počakala, kljub tveganju, ki je s tem povezano.

V dogovoru, ki smo ga ob koncu lanskega leta sindikati podpisali z vlado, je poleg odprave anomalij v plačnem sistemu zapisana tudi zaveza vlade, da se pogaja o zvišanju plač tudi s skupinami zaposlenih, ki so primerljive z zdravniki. Med te, ki se upravičeno primerjajo (ne enačijo!) z vrednotenjem zdravniških delovnih mest, v prvi vrsti sodijo učitelji, raziskovalci ter strokovnjaki in ustvarjalci na področju kulture. Med zdravniki specialisti in učitelji z doktoratom znanosti na eni strani ter zdravniki brez specializacij in učitelji z univerzitetno izobrazbo so v Kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje že od leta 2000 določena in še vedno veljavna razmerja pri plačah, ki so bila v škodo učiteljstva spremenjena že pred zadnjim dogovorjenim zvišanjem zdravniških plač konec lanskega leta. Povsem nesprejemljivo je, da bi bilo učiteljstvo na delovnih mestih z enako izobrazbo, primerljivimi stopnjami zahtevnosti in odgovornosti toliko slabše plačano od zdravništva in uradništva! Povprečna plača učitelja z univerzitetno izobrazbo je namreč za 550 evrov (bruto) nižja od povprečne plače uradnika z enako izobrazbo!

V SVIZ bomo storili vse, da se plače strokovnemu delu članstva z visoko izobrazbo, magisteriji in doktorati ustrezno popravijo še pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami, ki bodo najverjetneje maja ali junija prihodnje leto. Za dosego tega cilja bomo uporabili vsa legalna in legitimna sredstva, ki so sindikatu na voljo, vključno s stavko, če bi bila potrebna. Sklepamo, da bodo na čelu tega spopada učitelji, ki se jim bodo s časovnim zamikom pridružile tudi zahteve drugih strokovnih delavcev. Zahteve je Glavni odbor sindikata že oblikoval in bodo poslane Vladi RS v prvih dneh septembra. Na svetovni dan učiteljev, 5. oktobra, bomo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organizirali shod sindikalnih zaupnikov in njihovih namestnikov (pričakujemo več kot 1.000 udeležencev), kjer želimo skupaj z vami potrditi omenjene zahteve in jasno napovedati sindikalne aktivnosti v primeru, da se vlada o izboljšanjih plač ne bi bila pripravljena dogovoriti.


RAZPISA ŠTIPENDIJ IN SUBVENCIJ
Vse zainteresirane želimo še enkrat spomniti na aktualna razpisa štipendij in subvencij za pridobitev ustrezne izobrazbe, ki sta objavljena na naši spletni strani. Rok za oddajo vlog za pridobitev štipendije se izteče 28. septembra 2017, vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev za subvencioniranje izobraževanja za pridobitev izobrazbe v zvezi z zaposlitvijo pa je treba oddati do 12. oktobra 2017. Vse potrebne podrobnosti so objavljene na naši spletni strani www.sviz.si, če pa bi o omenjenih razpisih potrebovali še kakšno informacijo, se lahko obrnete na mag. Nino Štangl (e-pošta: nina.stangl@sviz.si, telefon: 01 244 09 06).

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Obvestila GO SVIZ - julij 2017

Ljubljana, 28. julija 2017

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ



GLAVNI ODBOR POTRDIL PODPIS ANEKSOV H KOLEKTIVNIM POGODBAM
Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je 25. julija letos potekala izredna seja najvišjega organa sindikata med kongresoma, na kateri so se njegovi članice in člani opredeljevali do zadnjega dogovora z Vlado RS v pogajanjih za odpravo anomalij v plačnem sistemu javnega sektorja. Večinsko so izrazili strinjanje z vsebino izpogajanega za delavke in delavce v javnem sektorju, ki so zaposleni na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda, in izglasovali pristop sindikata k podpisu ustreznih aneksov h Kolektivni pogodbi za javni sektor, Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost in Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS. V SVIZ smo prepričani, da je h končanju prve faze dolgotrajnih in zahtevnih pogajanj, v katerih je vlada pristala na sindikalni predlog, da za odpravo anomalij v plačni skupini J zagotovi 26,9 milijona evrov in ne 18,3 milijona, kot je omenjeni skupini v svojem predlogu sprva namenila vladna pogajalska stran, pomembno pripomogla zahteva SVIZ in Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), da se dogovor najprej doseže za zaposlene na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda. Nič manj prelomen ni bil junijski množični protestni shod »Skupaj za skupino J in ostale najslabše plačane v javnem sektorju«, s katerim je približno 3.000 udeleženk in udeležencev vladi prav tako odločno sporočilo, da najslabše plačani zaposleni v javnem sektorju niso več pripravljeni čakati na odpravo anomalij in da brez tega, da vlada nameni več sredstev za skupino J, dogovora ne bo mogoče doseči.

V skladu z izpogajanim z vlado se večini skupin, ki jih iz plačne skupine J zastopa SVIZ – kuharjem, hišnikom, računovodjem, poslovnim sekretarjem oziroma tajnikom v vzgoji in izobraževanju –, plače izboljšujejo za dva plačna razreda ali za osem odstotkov (to na letni ravni predstavlja eno osnovno plačo); čistilke, perice in pomožni delavci pa bodo deležni dviga za tri plačne razrede. Zunaj skupine J, denimo, izboljšanje plače za dva plačna razreda pridobivajo tudi pomočnice in pomočniki vzgojiteljic. Kot smo že opozarjali pred pogajanji in med njimi, bodo dejanskega zvišanja plače deležni vsi tisti javni uslužbenke in uslužbenci, katerih plača bo po upoštevanju višjih uvrstitev (z vsemi napredovanji, dodatki in delom za delovno uspešnost) presegla minimalno plačo. Izboljšanje plač pri, denimo, čistilkah, pericah, pomožnih kuharjih bo tako učinkovalo le pri tistem delu zaposlenih na teh delovnih mestih, ki bodo po zvišanjih za tri plačne razrede in z obstoječimi napredovanji presegli minimalno plačo. Kritike, da se položaj čistilk ne bo izboljšal, ne držijo: tistim, ki so v višjih plačnih razredih in bodo z zvišanjem za tri plačne razrede presegle minimalno plačo, se bo to pri plači poznalo. Po naših podatkih bo takih ena četrtina.

Glede na dogovor bodo morali delodajalci po uveljavitvi aneksov v roku 30 dni sprejeti ustrezne spremembe aktov o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, nato pa najpozneje v nadaljnjih 30 dneh javnim uslužbenkam in uslužbencem predložiti v podpis nove anekse k pogodbam o zaposlitvi. Upoštevaje navedeno predvidevamo, da je prva izplačila višjih plač in poračuna za nazaj (od 1. 7. 2017) pričakovati 5. oktobra 2017, tj. pri plači za mesec september. Na tem mestu prav tako ni odveč opozorilo, da bo dogovorjeno v pogajanjih oziroma v posameznih aneksih dejavnosti uveljavljeno le, če bo pristopila k podpisu aneksa h krovni kolektivni pogodbi za javni sektor potrebna večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Kot prilogo vam k zgornji strnjeni obrazložitvi dogovora dodatno posredujemo tudi tabelo s podrobnejšimi podatki o višjih uvrstitvah izbranih najznačilnejših in najpogostejših delovnih mest v dejavnostih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture.

Na izredni seji so se članice in člani GO SVIZ seznanili še s predvidenimi sindikalnimi aktivnostmi v jeseni, ko se bodo nadaljevala pogajanja sindikatov javnega sektorja in vlade o odpravi plačnih anomalij za javne uslužbenke in uslužbence na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, in sicer tudi v delu, ki se veže na vrednotenje primerljivih delovnih mest z zahtevano visokošolsko izobrazbo v različnih delih javnega sektorja.


SKLENJENA POGAJANJA O UREDITVI DELOVNEGA ČASA UČITELJEV
Na julijski izredni seji GO SVIZ so se njegovi članice in člani izrekli tudi za podpis sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, s katerimi se zapirajo pogajanja o določitvi delovnega časa učiteljic in učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, ki so potekala med reprezentativnimi sindikati v vzgoji in izobraževanju ter Ministrstvom za izobraževanje znanost in šport. Zatem ko je Računsko sodišče RS januarja lani v revizijskem poročilu o delovni obveznosti učiteljev v osnovnih šolah ugotovilo nadvse raznoliko urejenost tega področja ter tako pritrdilo nekajletnemu vztrajnemu opozarjanju SVIZ na nedopustnost neenakih praks šol pri beleženju delovnega časa in delovnih nalog za opravljanje istovrstnega dela, je namreč resornemu ministrstvu naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje posameznih vrst del, ki spadajo v delovno obveznost učiteljev.

Skozi pogajanja je bil v minulih mesecih dosežen temeljni cilj pogajanj, ki je bil na sistemski ravni zagotoviti celostno ureditev delovnega časa učiteljev v slovenskih javnih šolah, izjemen dosežek ob tem pa je, da je problematika, ki jo je v minulih 20 letih v šolah spremljalo stopnjujoče se nezadovoljstvo, končno dogovorjena s Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. To pomeni, da delodajalec dogovorjene opredelitve delovnega časa učiteljev ne bo mogel spreminjati enostransko, brez soglasja sindikatov. Zelo pomembno je tudi, da se v skladu z dogovorom v sklopu tedenske delovne obveznosti učitelja, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, za izvedbo pouka, priprav na pouk ter popravljanja in ocenjevanja izdelkov namenja več kot 80 odstotkov celotnega delovnega časa, s formalno opredelitvijo, da lahko opravlja učitelj svoje delo tudi zunaj zavoda, pa je končno ustrezno priznana specifika pedagoškega dela in se končujejo poskusi predpisovanja obvezne 40-urne tedenske prisotnosti učiteljic in učiteljev na delovnem mestu. Z aneksom h kolektivni pogodbi so v skladu z zakonodajo, ki ureja sistem plač javnih uslužbencev, spet vzpostavljene tudi ustrezne pravne podlage za uvedbo dodatnega plačila ur morebitne dodatne tedenske učne obveznosti učitelja, denimo, ob spremenjeni organizaciji pouka zaradi nadomeščanja začasno odsotnega učitelja. Za področje poklicnega izobraževanja je bila zaradi izvedbe praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu usklajena nekoliko bolj fleksibilna možnost razporejanja delovnega časa in učne obveznosti. Le-ta je dogovorjena najprej za obdobje poskusnega preverjanja ureditve, a z ambicijo, da se za šolsko leto 2018/19 sprejme trajna ureditev.

Dogovorjene spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje bodo objavljene v Uradnem listu RS prihodnji mesec (o objavi in dostopnosti bomo članstvo takrat seznanili) in bodo začele veljati z začetkom tega šolskega leta. Usklajeno na pogajanjih bo v šolskem letu 2017/2018 najprej pilotno preizkušeno v praksi na nekaj izbranih šolah, sindikati in ministrstvo pa bomo lahko spremljali učinke preizkusnega udejanjanja ureditve delovnega časa učiteljev. Za vse osnovne in srednje šole se bodo začele spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe uporabljati z začetkom šolskega leta 2018/2019. V posebnem dogovoru, ki smo ga socialni partnerji sklenili hkrati s spremembami kolektivne pogodbe, smo se Vlada RS in sindikati zavezali še, da bomo takoj po uveljavitvi sprememb začeli s pogajanji o normativni ureditvi delovnega časa in delovne obveznosti ostalih strokovnih delavcev oziroma zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih.


S spoštovanjem,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ




Priloga: Tabela s podrobnejšimi podatki o višjih uvrstitvah izbranih najznačilnejših in najpogostejših delovnih mest v dejavnostih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture