Od česa vse je odvisna privlačnost učiteljskega poklica?
Evropsko združenje delodajalcev v izobraževanju (EFEE – European Federation of Education Employers) kot nosilec projekta in Evropski sindikalni odbor za izobraževanje (ETUCE – European Trade Union Committee for Education) sta v črnogorskem glavnem mestu v začetku tega meseca pripravila tretjo skupno aktivnost medsebojnega učenja (PLA – Peer Learning Activity) in izmenjave dobrih praks v okviru projekta EastSD. Projekt je namenjen krepitvi socialnega dialoga v izobraževanju ter povečanju privlačnosti učiteljskega poklica, s posebnim poudarkom na državah Zahodnega Balkana in Vzhodnega partnerstva. Tu so pomanjkanje učiteljskega kadra in številni drugi izzivi – financiranje, avtonomija, ugled poklica in materialni pogoji, raven razvitosti sodelovanja med deležniki – v vzgoji in izobraževanju še toliko bolj prisotni in intenzivni oziroma še dodatno specifični.

Projekt EastSD si, torej, prizadeva okrepiti socialno partnerstvo v izobraževanju ter izboljšati status in privlačnost učiteljskega poklica s spodbujanjem močnejšega sodelovanja med deležniki in izmenjavo dobrih praks med državami. Projektne aktivnosti so pomembne za sodelujoče predvsem zato, ker omogočajo primerjavo nacionalnih praks, krepitev sindikalnih zmogljivosti in izmenjavo izkušenj o tem, kako lahko socialni dialog prispeva k boljšim delovnim pogojem, dobremu počutju zaposlenih in dolgoročni privlačnosti učiteljskega poklica. Zaključna konferenca projekta bo konec februarja prihodnje leto v Bruslju, na dosedanjih treh aktivnostih vzajemnega učenja pa so bile v ospredju teme delovnega časa učiteljev, digitalizacije in pravice do odklopa ter (dobrega) počutja zaposlenih na delovnem mestu.

Glavni cilji projekta EastSD
Krepitev zmogljivosti sindikatov in organizacij delodajalcev za učinkovitejši socialni dialog.
Povečanje privlačnosti učiteljskega poklica in pomoč pri reševanju pomanjkanja učiteljev.
Izmenjava dobrih praks ter preučevanje, kako lahko socialni dialog izboljša delovne pogoje zaposlenih v izobraževanju.
Približevanje socialnih partnerjev iz držav kandidatk evropskemu sektorskemu socialnemu dialogu v izobraževanju (ESSDE).
Na tokratnem dogodku v Podgorici so sodelovali predstavniki sindikatov in organizacij delodajalcev iz več evropskih držav. V uvodni panelni razpravi so gostitelji iz Črne gore, predstavniki sindikata, šolskega ministrstva in zavoda za šolstvo, govorili o dobrobiti zaposlenih in njenem vplivu na privlačnost učiteljskega poklica v njihovi državi. Izpostavili so predvsem potrebo po zmanjšanju administrativnih obremenitev učiteljev, izboljšanju delovnih pogojev, zaščiti pred psihosocialnimi tveganji in krepitvi poklicne avtonomije. Posebej so navedli pomen kakovostnega in rednega socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj kot mehanizmov za izboljšanje ne le materialnega položaja učiteljev, temveč tudi njihovega delovnega okolja. Ministrstvo se tako že zadnjih nekaj let mesečno sestaja z deležniki in vodi socialni dialog o tem, kako (sistemsko) podpirati zaposlene. Poudarjeno je bilo, da sta zadovoljstvo in dobrobit učiteljev ključna pogoja za povečanje privlačnosti učiteljskega poklica in zagotavljanje kakovostnega izobraževanja. Sama predstavnica šolskega ministrstva je priznala, da ni moč pričakovati več od učiteljev, če se ob tem ne povečujejo vlaganja v sam sistem vzgoje in izobraževanja, obenem pa je zaposlenim treba nuditi vso sistemsko podporo, jim zagotoviti in omogočati strokovno avtonomijo ter zaupati v njihovo presojo.

Predstavnica zavoda za šolstvo je povedala, da vsi, ki so kakor koli vključeni v vzgojo in izobraževanje v Črni gori, delajo za dobrobit učencev. Tega pa ne more biti, kadar ni najprej poskrbljeno za dobrobit učiteljev.
Zelo povedne so bile tudi besede predsednika Sindikata prosvjetnih radnika o tem, da jim je politizacija v šolah (nastavljanje ravnateljev s strani političnih strank; gre za vprašanje »naši« v razmerju do strokovnjakov) povzročila veliko škode. Obenem je v luči vseh reform, ki so bile izvedene ali se še pripravljajo v Črni gori, povedal, kar drži za vse izobraževalne sisteme: Mi kot učitelji, kot stroka, lahko povemo, kaj deluje in kaj ne, kaj bo v korist učencem ali ne.
Rdeča nit oziroma ugotovitev vseh razprav in predstavitev, ki so se odvile prvi dan dogodka, je, da privlačnost učiteljskega poklica še zdaleč ni odvisna le od plače, temveč tudi od urejenosti delovnega časa, možnosti obvladovanja delovnih obremenitev, usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, ustrezne podpore pri digitalnih spremembah in preprečevanja psihosocialnih tveganj.

Drugi dan smo udeleženci dogodka obiskali Gimnazijo »Slobodan Škerović« v Podgorici, edino javno gimnazijo v glavnem mestu Črne gore, ki jo obiskuje približno 2.000 dijakov, zato je pouk organiziran v dveh izmenah.


Po ogledu šole in predstavitvi nekaterih dejavnosti, ki so jo izvedli dijaki sami, je bila izpeljana še razprava z učitelji in dijaki, in sicer s poudarkom na vsebini tokratne PLA: počutje zaposlenih na delovnem mestu (o teh vidikih so zase s svojega stališča spregovorili tudi dijaki) s posebnim fokusom na možnostih za izboljšanje delovnega okolja in siceršnjega poklicnega položaja učiteljev. Slednji so večkrat poudarili, da profesorska plača – ki tako ali tako ni zavidljiva – ni najpomembnejši dejavnik, ki zaposlene zadržuje v poklicu. Zanje je pomembnejši občutek in zavedanje, da so mlademu človeku pomagali pri doseganju njegovih potencialov, da so svojim učencem pomagali uspeti. Veseli so, ko pozneje srečajo svoje nekdanje dijake in vidijo, da so dokončali študij, so uspešni v svojih poklicih in zadovoljni z življenjem.
