Večje varstvo zaupnikov, pravica do odklopa

Z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki je bila uveljavljena 16. novembra lani, je bil dosežen pomemben premik na področju varstva delavskih predstavnikov, in sicer učinkovitejši sistem varstva le-teh. Novela zakona prinaša pomembne spremembe za delavske predstavnike, ki jih podjetja odpuščajo zaradi sindikalnih aktivnosti.

Za zagotovitev učinkovitega varstva pred odpovedjo delavskih predstavnikov, ki prej zaradi nezadržanja učinkovanja odpovedi v praksi ni bilo učinkovito, je ZDR-1D določila, da se, če predstavnik delavcev uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku, zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi podaljša do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma za najdlje za šest mesecev. Ta ukrep bo zagotovil boljšo zaščito delavskih predstavnikov pred odpustitvijo.

Primeri preteklih nezakonitih odpuščanj delavskih predstavnikov:

- Javno komunalno podjetje Prodnik – po opozarjanju na nepravilnosti predsednik in podpredsednik sindikata odpuščena zaradi domnevnih krivdnih razlogov, pod skupno protestno izjavo se podpiše 17 organizacij in sindikatov. Delovno sodišče je zavrnilo predlog začasne odredbe o zadržanju učinkovanja odpovedi, tedaj bivša zaposlena sta pristala na poravnavo.

- Infrastruktura Bled d. o. o. – izredna odpoved predsednici sveta delavcev, ki je opozarjala na nepravilnosti pri poslovanju. Delovno sodišče je zavrnilo predlog začasne odredbe o zadržanju učinkovanja odpovedi, nakar je brezposelna delavka pristala na poravnavo.

- Arriva Dolenjska in Primorska d. o. o. – odpoved delovnega razmerja glavnemu sindikalistu tik pred začetkom stavke, ker je javno opozarjal na šikaniranje delavcev v podjetju, izkoriščanje delavcev in mahinacije s tehnično opremo. Višje delovno in socialno sodišče je odločilo, da je družba Arriva Dolenjska in - Primorska vozniku avtobusa in sindikalistu nezakonito odpovedala delovno razmerje. Sodba je pravnomočna, oseba pa se je že vrnila na delovno mesto.

- So še primeri iz podjetij: Bosch Rexroth d. o. o., Steklarna Rogaška d. o. o., Zavarovalnica Triglav d. d., Adria Airways d. o. o., Helios d. o. o., TEŠ d. o. o., Lama (danes Titus) Dekani d. o. o., Kovinoplastika Lož (Aleš Hoge), Pošta Slovenije, Dravske elektrarne Maribor d. o. o. (DEM).

Številni primeri nezakonitih odpuščanj delavskih predstavnikov v preteklosti so po navedbah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pokazali potrebo po učinkovitejšem varstvu sindikalistov. Ob tem je bilo treba zadostiti tudi zahtevam konvencije Mednarodne organizacije dela in evropske direktive, ki zahtevata učinkovito zaščito delavskih predstavnikov.
 
Sindikalnim zaupnikom se bo tako morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev, hkrati pa jim bo pripadalo višje nadomestilo plače v času prepovedi opravljanja dela (v višini 80 odstotkov namesto dosedanjih 50 odstotkov plače). Zadnja novela zakona določa tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada za povračilo nadomestil delavcem v primeru, da sodišče prve stopnje ugotovi zakonitost odpovedi.

"S spremembami ščitimo delavske predstavnike pred povračilnimi ukrepi kapitala, kadar predstavniki dela zahtevajo boljše pogoje dela ali opozarjajo na nepravilnosti v podjetju. Do sedaj je zakonodaja dopuščala, da so podjetja aktivne in glasne delavske predstavnike odpustila brez pravega razloga. S tem so ta podjetja obglavila sindikalno gibanje, čeprav so pozneje na sodišču izgubila in delavca ponovno zaposlila. A namen - utišanje organiziranega delavstva - je bil takrat dosežen," so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povzeli besede državnega sekretarja Dana Juvana.
 
Določbe novele zakona glede zaščite sindikalnih zaupnikov so v usklajevanjih med socialnimi partnerji, ki so stekla decembra 2022, sprožile tudi največje nasprotovanje delodajalcev.  
Prva različica je šla junija lani v javno obravnavo neusklajena, tudi to pa je bil razlog, da so delodajalci julija izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta. Oktobra so vse tri strani na maratonskih sestankih poskusile z vnovičnim usklajevanjem, a neuspešno. Vlada je na koncu, da bi se izognila kazni Evropske komisije v višini 1,5 milijona evrov, v naglici v DZ poslala neusklajeno novelo, ta pa jo je na začetku novembra potrdil.
 
Novela zakona o delovnih razmerjih, ki je začela veljati sredi lanskega novembra, je na podlagi dveh evropskih direktiv delavcem prinesla tudi pravico do petih dni neplačanega dopusta za oskrbo oz. nego družinskega člana ter pravico, da od delodajalca zahtevajo bolj predvidljivo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo. Iz evropske zakonodaje je v slovenski pravni red prenesla tudi subsidiarno odgovornost v gradbeništvu.
 
Med drugimi rešitvami v korist delavcev so ukrepi, vezani na pisno opozorilo pred odpovedjo, izboljšave glede agencijskega dela in pravica do odklopa. Za ureditev slednje prav tako velja enoletno prehodno obdobje. V praksi bo to pomenilo, da delavcu zunaj delovnega časa ne bo treba preverjati sporočil na pametnih napravah in družbenih omrežjih ter elektronske službene pošte ter odgovarjati na klice delodajalca. Ukrepe, vezane na to pravico, morajo delodajalci v Sloveniji prav tako sprejeti do 16. novembra.