Odbor za enakost SVIZ 2018-2022

Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je 24. januarja 2019 potekal prvi sestanek Odbora za enakost SVIZ v mandatnem obdobju 2018–2022.

Po uvodnem pozdravu glavnega tajnika SVIZ Branimirja Štruklja in predstavitvi članic, ki jih je v skupino za prihodnja štiri leta za zdaj imenovalo enajst območnih odborov sindikata od skupno sedemindvajsetih, je dosedanja predsednica odbora Dubravka Tržič kratko predstavila delo le-tega v preteklem obdobju. Odbor za enakost SVIZ je bil vzpostavljen januarja 2015, na konstitutivnem sestanku pa je bil sprejet sklep, da bo v okviru svoje dejavnosti med drugim opozarjal na pojavljanje neenakosti po spolu in zagovarjal enakost kot temeljno vrednoto. Ob dejstvu, da se spolni red v družbi producira in reproducira skozi spolne režime na številnih pomembnih področjih – tudi v vzgoji in izobraževanju ter na trgu dela kot področjih dejavnosti našega sindikata –, je bilo pred petimi leti dogovorjeno tudi, da bo odbor na to temo organiziral različne dogodke. S predavanji, omizji, delavnicami ipd. naj bi pripomogel k okrepitvi zavedanja o pomenu uveljavljanja enakosti spolov v družbi in k odpravljanju vseh vrst na spolu temelječih stereotipov. Temu cilju je odbor uspešno sledil skozi celotno minulo mandatno obdobje, saj je v vsakem posameznem letu – manj aktiven je bil le v prvih mesecih leta 2018, ko je bila dejavnost sindikata skoraj izključno usmerjena v stavkovne aktivnosti, ki so spremljale pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij z Vlado RS – ob rednih letnih sestankih skupine organiziral po vsaj tri večje dogodke za članice in člane SVIZ ter širšo zainteresirano javnost. Članice odbora so se na sestanku strinjale, da bomo s svojo dejavnostjo v podobni obliki prizadevno nadaljevali tudi v prihodnjem mandatnem obdobju, da bi se s svojo dejavnostjo približali še več zainteresiranim članicam in članom sindikata ter drugim, pa načrtuje odbor katerega od za v prihodnje predvidenih dogodkov izpeljati na posameznih območnih odborih našega sindikata po Sloveniji.

 

V nadaljevanju sestanka so članice Odbora za enakost SVIZ namenile pozornost dejavnosti le-tega v okviru Evropskega združenja učiteljskih sindikatov (European Trade Union Committee for Education, ETUCE), ki zastopa 132 učiteljskih sindikatov v 51 državah in predstavlja 11 milijonov članic in članov iz vse Evrope. V pogovoru na temo horizontalne in vertikalne segregacije v izobraževanju je bilo ugotovljeno, da se na tem področju evropske države srečujejo z zelo podobnimi trendi in izzivi. Tako podobno navajajo, da je izbira študija še zmeraj v prevladujoči meri pogojena s spolom in da je pri tem izrazito feminiziran prav pedagoški študij in pozneje vzgojiteljski in učiteljski poklic. Za slednjega potem nadalje velja, da ženske izrazito prevladujejo v predšolski vzgoji in prvem triletju osnovne šole, v drugem in zadnjem triletju osnovne šole in srednji šoli se deleža žensk in moških približata, v visokem šolstvu pa se razmerje preobrne v korist moških. Podatki sicer kažejo, da se je delež žensk med vsemi zaposlenimi v visokem šolstvu v zadnjih letih povečeval, a da še zmeraj ostajajo na manj vplivnih, nevodstvenih akademskih položajih in v tako poimenovanih manj prestižnih disciplinah. Na sestanku je bilo izpostavljenih tudi nekaj mogočih razlogov za obstoječo horizontalno in vertikalno segregacijo v izobraževanju in pozneje na trgu dela – pripisani so bili, denimo, različni socializaciji dečkov in deklic, samoomejevanju deklet in fantov pri izbiri študija in pozneje delovnega mesta, specifiki poklicnega svetovanja v osnovnih šolah in začetnemu izobraževanju za vzgojiteljski oziroma učiteljski poklic, v sklopu katerega naj študentke in študenti ne bi dobili dovolj znanja, ki bi jim omogočalo načelo enakosti spolov učinkovito vpeljevati v pouk. Omenjeni so bili še t. i. skriti predsodki, ki ženskam omejujejo dostop do višjih položajev, pomanjkanje vzornikov v posameznih poklicih ter tudi »prostovoljne« izbire žensk, ko izberejo delovno mesto, ki jim bo dopuščalo bolje usklajevati službene zadolžitve in družinske obveznosti.

 

Pred zadnjim delom srečanja je odbor začrtal še nekaj načrtovanih prihodnjih aktivnosti, zatem pa so članice prisluhnile doc. dr. Poloni Kelava, ki vodi kliniko za diagnostiko skotopičnega sindroma . Strokovnjakinja je spregovorila o temeljnih dejstvih, povezanih s tem še precej malo znanim sindromom, in predstavila nekatere najpogostejše težave posameznikov, ki sindrom imajo. Kot zelo pomemben vidik je izpostavila pomen ozaveščanja o skotopičnem sindromu ter pri tem kot eno od ključnih vlogo zaposlenih v šolah in vrtcih. Zbranim je ob konkretnih zgledih in na podlagi izkušenj, ki jih pridobiva ob svojem delu, že odgovorila na številna vprašanja, še več podrobnosti pa bo predstavila na predavanju, ki ga Odbor za enakost SVIZ načrtuje izpeljati marca letos.