Odločanje o noveli ZOFVI

Poslanke in poslanci so 15. 7. 2021 s 47 glasovi za in 43 glasovi proti potrdili predlog novele za ureditev financiranja zasebnih šol. (naknadno dodano k objavi)

Pred nekaj tedni je skupina koalicijskih poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS) v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki izenačuje financiranje obveznega programa zasebnih osnovnih šol s financiranjem javnih osnovnih šol, za razširjeni program zasebnih osnovnih šol pa je predlaganih 85 % višine sredstev, ki jih za razširjeni program prejemajo javne osnovne šole.

Državni zbor bo sicer danes, 15. julija, glasoval o predlagani noveli za ureditev financiranja zasebnih šol. Predlog je podoben tistemu iz leta 2017, ko je ministrstvo za izobraževanje vodila dr. Maja Makovec Brenčič, a je tokratno besedilo precej bolj nejasno. SVIZ je leta 2017 predlogu tedanje ministrice nasprotoval z argumentom, da gre v smer izenačevanja v financiranju javnih in zasebnih osnovnih šol, ki bi moralo ostati v korist javnih šol na obstoječi ravni. Do zelo podobnega aktualnega predloga poslancev in poslank vladajoče koalicije se je na svoji zadnji seji opredelil Izvršilni odbor SVIZ in sprejel naslednji sklep: »IO predlog zakona zavrača, ker se obseg financiranja zasebnih šol preveč približuje javnim šolam. Po mnenju SVIZ bi morala obstajati in ostati razlika med javnimi in zasebnimi šolami, in sicer v smeri pozitivne diskriminacije javnih šol, saj slednje v okviru javnih šol zagotavljajo prosto dostopnost pod enakimi možnostmi za vse otroke. Trenutni predlog spremembe zakona je za SVIZ nesprejemljiv predvsem zato, ker je v financiranju zasebnih šol ugodnejši od obstoječe ureditve.«

Kot sicer na svoji strani poroča Slovenska tiskovna agencija (STA), pri nas deluje šest  zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, vanje pa je vključenih okoli 1800 učencev. To so Waldorfska šola Ljubljana z organizacijskimi enotami na Gorenjskem, Primorskem, Savinjskem in v Pomurju, Waldorfska šola Maribor, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, Inštitut Montessori v Ljubljani, Osnovna šola Montessori v okviru Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru ter Inštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA v Ljubljani.

V zasebne šole z javno veljavnimi izobraževalnimi programi je bilo v preteklem šolskem letu v Sloveniji vpisanih 1793 učencev, največ v Waldorski šoli Ljubljana, ki ima v štirih organizacijskih enotah skupaj 771 učencev. Sledita Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana s 475 učenci in Inštitut Montessori v Ljubljani z 205 učenci. Ostale imajo manj kot 200 učencev.

Te osnovne šole skupaj zaposlujejo 303 ljudi, od tega 251 strokovnih delavcev in 52 drugih delavcev. Sorazmerno s številom učencev je največ zaposlenih v Waldorfski šoli Ljubljana in na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja Ljubljana.

V Sloveniji se na podlagi zakona o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja izvajajo tudi mednarodni programi v tujem jeziku, ki so akreditirani v tuji državi in se ne financirajo iz javnih sredstev. Ti programi nimajo pridobljene javne veljavnosti v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja Sloveniji. Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na dvojezičnih območjih pa imajo pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. V Sloveniji deluje osem dvojezičnih šol.

Letni povprečni strošek države na posameznega učenca osnovne šole znaša 4129 evrov, in sicer 3328 evrov v zasebnih in 4136 evrov v javnih šolah, je vlada še zapisala v odgovoru na poslansko vprašanje. Z zagotavljanjem sredstev za izvajanje obveznega programa v zasebnih šolah v višini 100 odstotkov bi se sicer po oceni vlade financiranje na letni ravni povečalo za dobrih pol milijona evrov, je še razvidno iz odgovora na poslansko vprašanje.

Poslanke in poslanci so 15. 7. 2021 s 47 glasovi za in 43 glasovi proti potrdili predlog novele za ureditev financiranja zasebnih šol. (naknadno dodano k objavi)