Opozorila ob začetku šolskega leta
Ob začetku novega šolskega leta smo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) 3. septembra 2024 pripravili novinarsko konferenco, na kateri so glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj ter predsednici in predsednika sindikalnih konferenc Sviza v vzgoji in izobraževanju opozorili na stopnjevanje zahtevnih okoliščin v slovenskih vrtcih in šolah ter poudarili, da bi se morala resorno ministrstvo in vlada s težavami šolskega prostora odločno spoprijeti.
»V šolstvu ni čakalnih vrst, otroci ne čakajo. Razumem ravnatelje, katerih najpomembnejša skrb je, da pouk je. To ustvarja vtis, da so stvari boljše, kot v resnici so. Pouk je, ampak kakšen in kdo uči, je vprašanje, s katerim se veliko premalo ukvarjamo.« Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza
Predsednica glavnega odbora sindikata in Sindikalne konference predšolske vzgoje Sviz Marjana Kolar, ki dela kot vzgojiteljica v Vrtcih občine Moravske Toplice, je v uvodu v novinarsko konferenco izpostavila, da se odločevalci pogosto pohvalijo, da ima Slovenija zelo dobre vrtce, a dodala, da je vprašanje, koliko časa bo predšolsko vzgojo še mogoče ohranjati na taki ravni, saj bo pomanjkanje strokovnega in tehničnega kadra terjalo poslabšanje kakovosti. Ob tem je po njenih besedah eden ključnih dejavnikov, ki omogočajo kakovostno delo, spoštovanje normativov o številu otrok v posameznih oddelkih in številu strokovnih delavcev. Opozorila je, da posamezne občine kot financerji predpise nedopustno prezrejo, kot se je to nazadnje marsikje zgodilo z neupoštevanjem spremembe pravilnika o znižanju normativa za zaposlitev svetovalnega delavca v vrtcu. Povedala je še, da se varčevanje dogaja tudi pri normativu števila otrok v oddelkih, ki je bil začasno povišan za dva otroka, ko je bilo otrok veliko in je bilo treba sprejeti rešitev, ki ni prispevala h kakovosti vrtcev. Napovedala je, da bo Sviz vztrajal, da bo normativ števila otrok v noveli zakona o vrtcih vrnjen na raven, na kateri je bil pred povišanim vpisom v vrtce, in da sindikat ne bo popustil v boju za ustrezno financiranje vzgoje in izobraževanja, za ustrezno ovrednotenje pedagoškega, tehničnega, administrativnega in računovodskega dela zaposlenih od vrtcev do univerz.
Dušan Nemec, predsednik Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih, ki je učitelj na Osnovni šoli Bogojina, je podčrtal, da si zaposleni v vzgoji in izobraževanju želijo stabilen sistem, da se bodo lahko posvečali pedagoškemu delu. Kot nujno je izpostavil, da so spremembe pripravljene dobro in tudi pravočasno, in dodal, da pomanjkanje učiteljev ni le alarmanten signal, temveč tudi resna grožnja za prihodnost naših otrok. Če namreč odgovorni ne bodo ustrezno ukrepali, po njegovih besedah tvegamo, da bodo mladi dobili slabšo izobrazbo, kar pa je za državo, ki se je ponašala z visokimi izobrazbenimi standardi, nedopustno. Ob kroničnem pomanjkanju zaposlenih v šolstvu je opozoril tudi na dejstvo, da se zaradi staranja učiteljske populacije problematika še poglablja, in izpostavil, da so se šole pred začetkom šolskega leta neizprosno borile za zaposlene. Prav tako ni prezrl, da poučuje vse več učiteljev, ki za posamezne predmete niso ustrezno usposobljeni, izpostavil preobremenjenost in izgorevanje tistih, ki v sistemu vztrajajo, in dodal, da pedagoške fakultete ne morejo izobraziti dovolj mladih za poklic, da bi zapolnili vrzel upokojevanja in odhajanje iz poklica. Od poklica mlade po njegovem razmisleku odvračajo nizke plače in zahtevni delovni pogoji, če pa težave ne bodo ustrezno naslovljene, obstaja resna nevarnost, da bo slovensko šolstvo izgubilo svoj ugled in kakovost. Kot ključnega za uspešno izobraževanje otrok, za varno in spodbudno učno okolje se je v sklepnem delu svojega prispevka dotaknil še zaupanja staršev v delo učiteljev.
»Pomanjkanje učiteljev v Sloveniji ni le alarmanten signal za naš izobraževalni sistem, temveč tudi resna grožnja za prihodnost naših otrok.« Dušan Nemec, predsednik Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih
Jelka Horvat, predsednica Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki dela v Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, je prav tako izpostavila perečo kadrovsko problematiko, ob tem pa poudarila, da se številni zavodi soočajo tudi z resno prostorsko stisko. Novinarkam in novinarjem je predala tudi alarmanten podatek, da ima v socialnovarstvenih zavodih, v katerih prav tako poteka tudi posebni program vzgoje in izobraževanja, ustrezno izobrazbo za delo, ki ga opravljajo, zgolj še 40 odstotkov zaposlenih.
Miha Gartner, predsednik Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov, ki na Gimnaziji Celje Center poučuje geografijo in zgodovino, je zbranim spregovoril o visokih pričakovanjih do učiteljev, ki pa jih ti ob vseh težavah v vzgojno-izobraževalnem prostoru le stežka uresničujejo. Opozoril je na nesprejemljivo nizke plače učiteljev začetnikov, ki pogosto odhajajo v druge dejavnosti, izpostavil problematiko staranja učiteljske populacije v srednjih šolah in podčrtal vlogo zaposlenih v plačni skupini J, brez katerih šole in vrtci ne morejo delovati, a za svoje delo prejemajo minimalno plačo. Dotaknil se je dejstva, da svoja delovna mesta zapuščajo tudi številni ravnatelji, ki opravljajo zelo zahtevno delo, in opozoril na pomembne vidike avtonomije učiteljev ter nujo, da se vlada odzove na perečo problematiko v šolstvu.
»Začetna plača je tisoč evrov brez malice in potnih stroškov – za nekoga, ki se je izobraževal 18 let. Raje gre delat na pošto ali v trgovino. Ali si želimo, da ostanejo samo še tisti, ki jim je to zadnja možnost? Si starši to želijo?« Miha Gartner, predsednik Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, se je v svojem prispevku nagovoril starše, naj podprejo kakovostno javno izobraževanje, da bi se izognili dogajanju, ki smo mu priča v javnem zdravstvu. Še enkrat več je poudaril, da je pomanjkanje zaposlenih v šolah in vrtcih le najbolj očiten izraz krize v izobraževanju, dodatno pa izpostavil zmanjševanje in nestabilnost sredstev za izobraževanje. Kritično se je izrekel o odzivu resornega ministrstva in ministra na dogajanje v šolstvu, vlado pa pozval, naj ustrezno ovrednoti pedagoško delo ter z zakonom zagotovi stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja.
»Politika z razvrednotenjem plač sporoča, da izobraževanje v tej državi ni pomembno. Plača mora biti taka, da bi izražala pomen in vlogo učiteljskega poklica, ki participira pri boljši prihodnosti vsake države. Nekatere države to razumejo, naša ne.« Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza
Ob koncu novinarske konference so predstavniki Sviza odgovorili še na vprašanja o poteku pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in oblikovanju novega plačnega sistema v javnem sektorju, o problematiki, da v šolah ob pomanjkanju kadra poučuje vse več posameznikov brez ustrezne izobrazbe, o razširjenem programu v osnovni šoli, odnosih v kolektivih in pričakovanem deležu financiranja izobraževanja, ki naj bi bil zagotovljen z zakonom.