Osnovnošolcev več, srednješolcev vse manj
Število otrok v vrtcih se še vedno zvišuje, a ne zaradi večjega števila rojenih – število rojstev namreč v zadnjih treh letih počasi upada –, temveč predvsem zato, ker se povečuje delež otrok, ki jih starši vpišejo v vrtec.
Pri Statističnem uradu RS so po koncu šolskega leta 2017/18 zbrali podatke o številu vključenih v slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove in nekatere druge informacije, povezane z izobraževanjem. Ti kažejo, da v osnovno šolo že nekaj let vstopajo številčnejše generacije otrok kot pred leti, številčnejše tudi od generacije, rojene pred 10 do 15 leti, ki zapuščajo osnovno šolo in odhajajo v srednje šole. Število osnovnošolcev se tako že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj, prav tako tudi študentov terciarnega izobraževanja. Število otrok v vrtcih se še vedno zvišuje, a ne zaradi večjega števila rojenih – število rojstev namreč v zadnjih treh letih počasi upada –, temveč predvsem zato, ker se povečuje delež otrok, ki jih starši vpišejo v vrtec.
Število osnovnošolcev se že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj, prav tako tudi študentov terciarnega izobraževanja.
Predšolska vzgoja
V začetku šolskega leta 2017/18 so bili v vrtce vključeni 86.703 otroci, to je bilo 80,3 % vseh otrok v starosti 1–5 let. V zadnjem desetletju, od 2007/08 do 2017/18, se je število otrok v vrtcih povečalo za 41 %: z 61.359 (2007/08) na 86.703 (2017/18).
Predšolsko vzgojo je izvajalo 953 vrtcev in njihovih enot, od tega 849 javnih in 104 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94,7 %).
Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, predvideva, da naj bi bilo do leta 2020 v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % štiri- in petletnih otrok. Slovenija tega cilja še ni dosegla, se mu pa vztrajno bliža. V šolskem letu 2017/18 je vrtec obiskovalo 93 % otrok te starosti, kar je za sedem odstotnih točk več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših (tj. otrok, starih eno in dve leti) v vrtce se povečuje; v 2017/18 je vrtce obiskovalo 64 % otrok te starosti (v 2007/08 manj kot polovica).
Osnovnošolsko izobraževanje
V začetku šolskega leta 2017/18 je bil v redni in prilagojeni osnovnošolski program vključen 181.301 otrok, to je skoraj 5.000 več, kot jih je bilo v preteklem letu. Število osnovnošolcev tako še naprej narašča. Narašča pa vse od šolskega leta 2010/11, ko je bilo osnovnošolcev najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). Številčno šibkejše generacije otrok, rojene pred 15 leti, počasi zapuščajo osnovnošolske klopi, v šole pa prihajajo številčno močnejše generacije. Generacija letošnjih prvošolcev (teh je 21.923) je tako za četrtino večja od generacije letošnjih devetošolcev (teh je 17.125).
V Sloveniji vstopajo otroci v osnovno šolo pri šestih letih. Čedalje več pa je tudi takih, ki vpis v šolo za eno leto odložijo. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 5,7 % sedemletnikov, tj. otrok, ki so zaradi različnih razlogov šolanje začeli leto pozneje kot vrstniki. V šolskem letu 2017/18 je bilo med prvošolci 9,5 % sedemletnikov.
Osnovnošolske programe je izvajalo 774 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največjo šolo (po številu učencev) v Sloveniji je obiskovalo 1.095 učencev, največjo podružnico je obiskovalo 305 otrok, najmanjšo podružnico pa so obiskovali trije otroci. Samostojne in matične osnovne šole je obiskovalo povprečno 334 učencev, podružnice pa povprečno 52 učencev.
V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo povprečno 19 učencev. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo povprečno 20,6, v oddelkih v podružničnih šolah pa povprečno 10,8. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški (16), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,4).
Razred je ponavljalo 1.589 učencev (ali 1 % vseh učencev). Največ učencev izmed teh je ponavljalo 6. razred (293), tem so po številu sledili tisti, ki so ponavljali osmi in sedmi razred. Najmanj učencev je ponavljalo deveti razred (31).
V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 13.996 otrok s posebnimi potrebami. Večina teh otrok (84,5 %) je bila vključena v redni program, ki se izvaja z dodatno strokovno pomočjo; ti otroci so predstavljali 6,6 % vseh učencev v rednem osnovnošolskem programu.
Glasbeno in plesno izobraževanje
V šolskem letu 2017/18 je bilo v osnovno glasbeno in plesno izobraževanje vključenih 25.806 otrok in mladih, od tega 3.142 v 'pripravljalne' programe (predšolska glasbena vzgoja ter glasbena in plesna pripravnica), 1.615 se jih je učilo plesati, 21.049 pa igrati na različna glasbila ali peti.
Udeleženci glasbenega in plesnega izobraževanja so večinoma osnovnošolci. Med vsemi osnovnošolci je bilo takih, ki so bili vključeni v programe glasbenega in plesnega izobraževanja, 13 %. Prvošolci so večinoma obiskovali glasbeno ali plesno pripravnico, višji razredi pa pouk posameznih glasbil, petja ali plesa. Nekaj več kot 500 otrok je bilo v glasbeno šolo vključenih že v vrtcu. Srednješolcev med udeleženci glasbenega in plesnega izobraževanja je bilo 1.200.
Med vsemi glasbili je bil najbolj priljubljen klavir, ki se ga je učila igrati četrtina vseh učencev v programu glasba. Sledili so kitara in violina ter flavta in harmonika.
Izbira glasbenega in plesnega programa je v precejšnji meri odvisna od spola učencev. Fantje so se v veliki večini učili igrati klavir, kitaro in violino, priljubljena pa je med njimi tudi harmonika. Dekleta pa so poleg klavirja najbolj zanimali violina, flavta in balet. Izrazito 'moška' glasbila so tolkala in trobila; učenci pri pouku teh glasbil so bili namreč v glavnem fantje. Dekleta pa so prevladovala pri pouku petja in godal.
Srednješolsko izobraževanje
V srednješolsko izobraževanje, ki ga je izvajalo 145 javnih srednjih šol z enotami, 6 zasebnih zavodov ter 5 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami, je bilo v šolskem letu 2017/18 vključenih 73.776 dijakov. Število dijakov še vedno upada, saj so generacije mladih, ki končujejo osnovno šolo, čedalje manjše. Pričakujemo, da se bo to nadaljevalo še eno ali dve šolski leti, potem pa bodo generacije 15-letnikov vse večje.
Med 20.180 dijaki prvih letnikov je bilo 18.100 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ali ponavljali prvi letnik ali so zamenjali program. V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 91,8 % mladih, starih od 15 do 18 let, oziroma 93 %, če upoštevamo tudi tiste 15–18-letnike, ki so bili vključeni v srednješolsko izobraževanje za odrasle. V srednje splošno izobraževanje je bilo vpisanih 35 % vseh dijakov, od tega je bilo 60 % deklet. 47 % dijakov je bilo vključenih v srednje tehniško in strokovno izobraževanje, od tega je bilo deklet 46 %. V nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju pa je bilo 18 % vseh dijakov; 30 % od teh je bilo deklet.
V zadnjih letih se povečuje zanimanje za poklicne in strokovne programe. Od leta 2010/11 se je delež dijakov v teh programih povečal za 5 odstotnih točk; na drugi strani se je zmanjšal delež vključenih v gimnazije.
V poklicno in strokovno izobraževanje se v precej večji meri vključujejo fantje kot dekleta. Skoraj tri četrtine (73 %) vseh dijakov (fantov) v opazovanem letu je izbralo te programe; v največjem številu sta jih zanimali področji tehnika (33 % vseh dijakov) in računalništvo (8 %). Dekleta so se za poklicne in strokovne programe odločala v manjšem številu (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločile za programe s področja zdravstva (12 % vseh dijakinj), osebnih storitev (11 %) in poslovnih ved (10 %).