Pedagoški inštitut v primežu oblastne samovolje
Pretekli teden je odmevala še ena v vrsti vesti o samovoljnem oblastnem podrejanju javnih institucij golim političnim interesom. Tokrat je na tnalu – in ne prvič – javni raziskovalni zavod Pedagoški inštitut. Ustanova, ki raziskovalno deluje na področju vzgoje in izobraževanja in v Sloveniji opravlja nekatere najzahtevnejše mednarodne raziskave, kot so PISA, PIRLS, TIMSS, TALIS – ter druge domače in mednarodne projekte, ki prispevajo ne le k razvoju pedagoške teorije in prakse ter pridobivanju ključnih empiričnih podatkov o vzgojno-izobraževalnem sistemu, pač pa tudi k dolgoročni kakovosti vzgojno-izobraževalnih procesov in institucij.
V zadnjem petletnem obdobju je Pedagoški inštitut vodil prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič, vodil ga je uspešno, tako po poslovni kot po strokovni plati: zavod, katerega vodenje je prevzel v času finančnega krča, danes posluje pozitivno, ima urejeno notranjo organizacijo in delovna razmerja, širi svoje delovanje, povečuje število projektov in tudi zaposluje. Pred iztekom svojega mandata je dr. Žagar Žnidaršič za mesto direktorja ponovno kandidiral na javnem razpisu, ki je bil objavljen meseca marca 2020. Izmed prijavljenih kandidatov je edini izpolnjeval razpisne pogoje. Upravni odbor Pedagoškega inštituta ga je zato na svoji 10. redni seji, 19. 6. 2020, skladno s svojimi pristojnostmi, soglasno imenoval na funkcijo direktorja, pred tem pa pridobil tudi mnenje znanstvenega sveta, ki je kandidata prav tako soglasno podprl. Z drugimi besedami: nihče od zaposlenih raziskovalk in raziskovalcev, ki so v zadnjem obdobju v tej ustanovi opravljali svoje raziskovalno in strokovno delo pod vodstvom dr. I. Žagarja Žnidaršiča, njegovi ponovni kandidaturi za mesto direktorja ni nasprotoval.
Toda vlada se je navkljub opisanim okoliščinam in legalno izpeljanim formalnim postopkom odločila, da k njegovemu imenovanju na mesto direktorja Pedagoškega inštituta ne bo dala soglasja. S tem je posegla v odločitev upravnega odbora, v katerem ima, mimogrede, tudi sama 2 člana (UO sicer šteje 5 članov), ki niti postopku niti samemu imenovanju direktorja niso v nobeni točki nasprotovali. Svoje odločitve ni pospremila z nikakršno utemeljitvijo in zanjo ni navedla niti enega samega poslovnega ali strokovnega razloga. Takšna politična samovolja, ki ne dopušča druge interpretacije, kot da gre za še eno v vrsti potez, s katerimi si aktualna izvršna oblast sistematično podreja javne ustanove v Sloveniji, je za državo, ki želi ostati svobodna in demokratična, preprosto nesprejemljiva in skrajno zaskrbljujoča. Zato vlado in resorno ministrico pozivamo, da svojo odločitev bodisi utemelji s prepričljivimi argumenti ali pa jo spremeni in direktorju, ki ga je imenoval upravni odbor, izda potrebno soglasje.
Prvopodpisani (po abecednem vrstnem redu):
dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta,
dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete UP,
dr. Živa Kos, vodja pedagoške sekcije pri Slovenskem sociološkem društvu,
dr. Katja Košir, vodja Centra za vseživljenjsko izobraževanje FF UM,
dr. Ana Kozina, predsednica Slovenskega društva raziskovalcev na področju edukacije,
dr. Robert Kroflič, predsednik Slovenskega društva pedagogov,
dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete UL,
dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije
dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije,
dr. Bojan Musil, predstojnik Oddelka za psihologijo FF UM,
dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja,
dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper,
dr. Edvard Protner, predstojnik Oddelka za pedagogiko FF UM,
dr. Klara Skubic Ermenc, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UL,
dr. Damijan Štefanc, član upravnega odbora Pedagoškega inštituta,
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ,
dr. Veronika Tašner, članica upravnega odbora Pedagoškega inštituta
dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete UL