Ljubljana, 9. 10. 2019

Plače učiteljev in ravnateljev

Pri evropskem informacijskem omrežju za izmenjavo podatkov o izobraževanju Eurydice so ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev, ki ga obeležujemo 5. oktobra, pripravili redno letno poročilo o plačah učiteljev in ravnateljev v šolskem letu 2017/18 (Teachers’ and School Heads’ Salaries and Allowances in Europe 2017/18).

Poročilo vsebuje pregled zakonsko določenih plač učiteljev in ravnateljev v javnih šolah in vrtcih na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni (splošni programi) v 42 evropskih izobraževalnih sistemih. Preučuje temeljne spremembe v zadnjih letih in povprečne dejanske plače učiteljev, vključno z dodatki. Poročilo vključuje nacionalne opise s podatki za posamezni izobraževalni sistem (podatke, prikazane v opisih nacionalnih sistemov, v skupnem zajemu podatkov zbirata omrežji Eurydice in OECD / NESLI).

Povprečna zakonsko določena bruto plača učitelja začetnika v Evropi znaša na predšolski ravni 24.027 evrov, na razredni stopnji osnovne šole 25.668 evrov, v drugem in tretjem triletju 26.839 evrov in v srednji šoli (splošni programi) 27.791 evrov.

Nekatere temeljne ugotovitve iz poročila o plačah učiteljev in ravnateljev v šolskem letu 2017/18 so, da so se zakonsko določene plače učiteljev  v večini izobraževalnih sistemov zvišale, a predvsem kot posledica uskladitve z indeksom inflacije ali rasti življenjskih stroškov. V nekaterih drugih državah je bil dvig plač povezan s pozitivnimi spremembami politike do izobraževanja ali dogovorjenim v pogajanjih z oblastjo – višje plače so v skladu s tem prejeli učitelji v  Bolgariji, Estoniji, Litvi, na Češkem, Nizozemskem, Danskem, Švedskem, na Malti in Islandiji. Vse zapisano pa ne drži za Slovenijo, saj se plače zaposlenih na omenjenih ravneh vzgoje in izobraževanja niso zvišale, posledično pa smo bili priča upadu kupne moči učiteljev. Po podatkih Eurydice so sicer najslabše plačani učiteljice in učitelji v Albaniji (na letni ravni zaslužijo manj kot 5.000 evrov), najvišje mesečne dohodke pa imajo tisti, ki delajo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Luksemburgu in Lihtenštajnu (70.000 evrov na leto). Na splošno velja, da so učiteljske plače najnižje v državah, ki imajo tudi nizek BDP na prebivalca, in, obrnjeno, najvišje tam, kjer je BDP na prebivalca visok.

Povprečna zakonsko določena bruto plača učitelja začetnika v Evropi znaša na predšolski ravni 24.027 evrov, na razredni stopnji osnovne šole 25.668 evrov, v drugem in tretjem triletju 26.839 evrov in v srednji šoli (splošni programi) 27.791 evrov. Plače pedagoških delavk in delavcev začetnikov so v Sloveniji nižje na vseh ravneh izobraževanja – začetna zakonsko določena plača od vrtca do srednje šole znaša v naši državi 18.161 evrov. V povezavi s temi podatki tudi pri Eurydice poudarjajo, da slabo začetno plačilo pomembno vpliva na odločanje mladih za pedagoški poklic, a obenem dodajajo tudi, da je poleg višine plače učitelja začetnika pomemben tudi sam ustroj sistema napredovanja in v okviru le-tega torej to, kako hitro lahko posameznik napreduje po karierni lestvici in posledično doseže višjo plačo. Zgovorni so tudi podatki, da so plače učiteljev v primerjavi z zaposlenimi v zasebnem sektorju ob primerljivi stopnji izobrazbe večinoma nižje.  

Enako kot OECD v letošnji izdaji poročila Pogled v izobraževanje 2019 (Education at a Glance 2019) tudi pri Eurydice namenjajo pozornost staranju učiteljske populacije in opozarjajo, da je bil delež zaposlenih, starejših od 50 let, v številnih državah članicah leta 2016 nad povprečjem držav članic EU. V Sloveniji to opozorilo velja predvsem za srednje šole, odstotek pa prav tako ni nizek niti v osnovni šoli.

V povezavi s plačami ravnateljev v poročilu Eurydice med drugim piše, da obstajajo v obravnavanih 42 izobraževalnih sistemih trije sistemi plačevanja vodij vrtcev in šol. Deset izobraževalnih sistemov (Belgija – nemško govoreči del, Bolgarija, Danska, Francija, Italija, Malta, Nizozemska, Islandija, Severna Makedonija in Turčija) je takih, v kateri so ravnatelji plačani po samostojni plačni lestvici, ki se razlikuje od tiste, v skladu s katero so plačani učitelji, poleg tega pa vsi prejemajo tudi t. i. dodatek za vodenje. V drugi skupini sedemnajstih držav, med katerimi je tudi Slovenija, so ravnatelji plačani po enotni plačni lestvici, a je njihov zakonsko določeni izhodiščni plačni razred v primerjavi z učitelji višji, za vodstveni položaj pa ne prejemajo posebnega dodatka. V enajstih državah ravnatelji niso plačani po ločeni plačni lestvici, ampak prejemajo plačo, kakršna bi jim pripadala kot učiteljem, poleg tega pa še dodatek za vodenje. Ne glede na to, kako je določena plača ravnateljic in ravnateljev, pa je v večini izobraževalnih sistemov izhodiščna plača odvisna od velikosti šole (npr. števila učencev ali števila oddelkov), prav tako pa lahko na plačilo vplivajo lokacija šole, izobraževalna raven, število učencev s posebnimi potrebami, ponudba posebnih izobraževalnih programov (npr. za učence migrante). Minimalno zakonsko določene plače ravnateljic in ravnateljev v zadnjih dveh triletjih osnovne šole so po podatkih Eurydice več kot dvakrat višje od učiteljskih plač v kar nekaj izobraževalnih sistemih.

Vir: spletna stran Eurydice Slovenija in poročilo Teachers’ and School Heads’ Salaries and Allowances in Europe 2017/18