Plačna neenakost po spolu

Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani so bile v okviru Centra za proučevanje organizacij in človeških virov 17. novembra 2023 na sklepni konferenci predstavljene ugotovitve raziskovalnega projekta S transparentnostjo do enakosti plač po spolu.

Vodja projekta prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela je opozorila na neenakost plač med spoloma v Sloveniji in ob tem poudarila, da je ta stopnja v Slovenji v primerjavi s povprečjem Evropske unije sicer nizka, a podatki najnovejše raziskave kažejo na velike razlike na ravni posameznih sektorjev, poklicev in delovnih mest. Tako je izpostavila, da ženska, ki opravlja isti poklic pri istem delodajalcu, v povprečju zasluži 15 odstotkov manj kot moški, ter podčrtala, da so države, ki skrbijo za enakost, boljše, ljudje bolj zdravi in srečni. Spomnila je še, da se začne neenakost med spoloma za enako delo ali delo enake vrednosti začne kazati na daljši rok, ker denimo moški hitreje napredujejo in ker prihaja do neenakosti pri osebnem ocenjevanju.

 

Raziskovalka v projektu mag. Andreja Poje je v svoji predstavitvi navedla, da neprilagojena plačna vzel med spoloma po podatkih za leto 2021 v Sloveniji predstavlja 3,8 odstotka, povprečje v EU je 12,7 odstotka. Povedala je, da je najnovejša raziskava potrdila, da je plačna neenakost med spoloma posledica nepreglednosti plačnih sistemov in praks, ovir za napredovanje žensk, tajnosti podatkov o plači ter prepričanja, da transparentnost na tem področju ni potrebna, ker je enakost med spoloma dosežena. Izpostavila je še, da je plačna enakost v Sloveniji sicer pravno zagotovljena že 70 let, težava pa je uresničevanje načela in pravice v praksi.

 

V raziskavi se je pokazalo, da relativno nizke ravni neprilagojene plačne vrzeli med spoloma v Sloveniji, ki se kažejo po podatkih Statističnega urada RS in Eurostata, zakrivajo večje razlike na ravni sektorjev in delovnih mest. Neprilagojena plačna vrzel je:

• -           višja za mlade, novozaposlene in se zmanjšuje s starostjo,
• -          višja v javnem sektorju (11,8 %) kot zasebnem (7,2 %),
• -          najvišja med najbolj izobraženimi, s terciarno izobrazbo, na najbolj zahtevnih delovnih mestih,
• -          višja v bolj feminiziranih dejavnostih.

Neprilagojena plačna vrzel po spolu znaša v izobraževanju 14,8 odstotka, po navedbah raziskovalke pa izhajajo razlike tudi iz vertikalne segregacije v dejavnosti, saj moški zasedajo bolje plačana in bolje vrednotena delovna mesta. Ob teh podatkih izstopa, da ženske, ki so v Sloveniji zaposlene v visokem deležu, prejemajo nižje povprečne plače, ne glede na višje stopnje izobrazbe.

V EU je začela v začetku junija veljati direktiva o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanja, ki vključuje več ukrepov za delodajalce javnega in zasebnega sektorja. Države EU jo morajo v nacionalno zakonodajo prenesti v treh letih.

V Sloveniji priprave na uvedbo direktive o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske potekajo, pri čemer bo v pomoč omenjena raziskava v projektu S transparentnostjo do enakosti plač po spolu. V slednji so predlagani priprava brezplačnega spletnega orodja, pravica do obveščenosti zaposlenih, opredelitev enakega dela in spolno nevtralnih sistemov vrednotenja, poročanje, objava in javnost plačil, nadzor s strani inšpekcije za delo in globe ter izobraževanje in ozaveščanje. Kot je poudarila vodja projekta, cilj ni ta, da mora biti plača enaka, temveč transparentnost – da so znani in jasno opredeljeni kriteriji, zakaj je nekdo za svoje delo plačan, kolikor je.

Raziskovalka v projektu mag. Andreja Poje je poudarila, da tajnost plač ter nepreglednost plačnih sistemov in praks prikriva in ohranja razlike v plačilu med spoloma, povzroča nezavedanje zaposlenih, da so neenako obravnavani oziroma diskriminirani, prav tako pa onemogoča pridobivanje potrebnih podatkov za dokazovanje neenakosti pri plačilih in odpravo le-teh. Zmanjšanje neenakosti in razlik v plačah med spoloma bi na drugi strani prinesle konkretne gospodarske in družbene koristi. Neenakosti in vsiljene omejitve namreč vplivajo na izbiro posameznikov, kar ima za posledico neučinkovito razporeditev talentov po dejavnostih, poklicih in podjetjih, zmanjšuje agregatno produktivnost in povzroča izgubo dohodka na prebivalca. Kot je še podčrtala raziskovalka, lahko odprava plačne neenakosti poveča zadovoljstvo delavcev, njihovo zavzetost, produktivnost, pripadnost podjetju, omogoča optimalno uporabo človeških virov in kapitala ter poveča ugled podjetja. Plačne neenakosti na drugi strani, je opozorila, povzročajo stroške za celotno družbo, saj plačna vrzel zmanjšuje razpoložljivi dohodek žensk v času zaposlitve in po upokojitvi, povečuje stopnjo tveganja revščine, zmanjšuje prihodke države, agregatno povpraševanje in BDP.  

 

V razpravi po predstavitvi podatkov sta predstavnici sindikatov – predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič in strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk – izpostavili problematiko nižjih pokojnin za ženske in se dotaknili tudi dejstva, da so feminizirani poklici, tj. tisti, v katerih prevladujejo ženske, ovrednoteni slabše kot poklici, v katerih so zaposleni v večini moški. Strinjali sta se, da v Sloveniji v številnih tovrstnih primerih normativno delo cenimo enako, plačilo pa je bistveno nižje, ter tudi da kot družba nismo dosegli potrebnega napredka pri delitvi gospodinjskih opravil in obveznosti družinskega življenja, ki večinoma še vedno ostaja breme za polni čas zaposlene ženske.