Ljubljana, 18. 12. 2023

Evropski sektorski socialni dialog v izobraževanju

Konec koledarskega leta je že tradicionalno namenjen srečanju delegatk in delegatov v evropskem sektorskem socialnem dialogu v izobraževanju (ESSDE, European Sectoral Social Dialogue in Education). Sredi decembra je bilo tako v Bruslju izpeljano srečanje predstavnikov učiteljskih sindikatov, članov Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje ETUCE (European Trade Union Committee for Education) in Evropskega združenja delodajalcev v izobraževanju EFEE (European Federation of Education Employers). V uvodnem delu zasedanja je predstavnica Evropske komisije (EK) Jitka Hrudova z Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje povzela najnovejši razvoj dogodkov na področju socialnega dialoga v Evropski uniji, zlasti vse načrtovane spremembe v izvajanju sektorskega socialnega dialoga po odločitvi Evropske komisije aprila lani. Slednja je takrat objavila načrt za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2030, v tem kontekstu pa si prizadeva doseči podnebno nevtralnost v svojih operacijah in zmanjšati svoj okoljski odtis. Predvideni ukrepi pomembno zadevajo tudi izvajanje socialnega dialoga in organizacijo srečanj evropskih socialnih partnerjev – trenutno obstaja 44 odborov za sektorski socialni dialog, med njimi tudi za izobraževanje –, čeprav po drugi strani Evropska komisija in neposredno tudi njena predsednica Ursula von der Leyen pogosto izpostavlja pomembnost demokracije, dialoga in socialnega partnerstva ter bo v začetku prihodnjega leta v Val Duchessu organizirala tudi vrh socialnih partnerjev. Na tokratnem plenarnem zasedanju socialnih partnerjev so le-ti predstavnici EK prenesli razočaranje zaradi neskladja med besedami in ravnanji Komisije ter hkrati tudi zaskrbljenost zaradi prihodnjih obetov na področju socialnega dialoga.

Poglavitna točka tokratnega plenarnega zasedanja ESSDE je bila sicer sprejem delovnega programa sektorskega socialnega dialoga v izobraževanju za prihodnje triletno obdobje, od januarja 2024 do decembra 2026. Ključna in prioritetna tematska področja, ki jim bosta ETUCE in EFEE namenjala še posebno pozornost, so naslednja:

- naslavljanje problematike pomanjkanja učiteljev in ukrepi za povečanje privlačnosti učiteljskega poklica;

- krepitev socialnega dialoga v Evropi;

- digitalizacija in inovacije v izobraževanju;

- spodbujanje izobraževanja za okoljsko trajnost;

- povečanje naložb v kakovostno izobraževanje in usposabljanje;

- skrb za zdravje in varnost pri delu;

- spodbujanje demokratične šolske kulture, enakosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju;

- visokošolsko izobraževanje in raziskovanje;

- spodbujanje statusa in privlačnosti poklica v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.
 

Delegati so po podrobnejši seznanitvi s predlaganim programom, razpravi o vsebini in izmenjavi stališč potrdili predlog usmeritev in aktivnosti v prihodnjih treh letih, nato pa prisluhnili predstavnici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), ki je predstavila prihajajočo vseevropsko raziskavo o poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Organizacija CEDEFOP pomaga razvijati in izvajati politike EU na področju poklicnega usposabljanja. Spremlja trende na trgu dela ter Evropski komisiji, državam EU, združenjem delodajalcev in sindikatom pomaga pri usklajevanju ponudbe usposabljanja s potrebami na trgu dela.

Sledila je predstavitev strukturnih kazalnikov za spremljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi za leto 2023, ki so jo pripravile sodelavke z DG EAC (Generalnega direktorata EK, pristojnega za politike Evropske komisije na področju izobraževanja, mladih, športa in kulture). V začetku decembra sta namreč izšli letošnje primerjalno poročilo o izobraževanju in usposabljanju (Monitor izobraževanja in usposabljanja 2023) ter poročilo s strukturnimi indikatorji za spremljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja. Slednje poročilo vsebuje več kot 45 strukturnih kazalnikov o izobraževalnih politikah na področjih predšolske vzgoje in varstva (ECEC), temeljnih spretnosti, digitalnih spretnosti, zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja (ELET), učiteljskega poklica, pravičnosti ter višjega in visokega šolstva. Monitor izobraževanja in usposabljanja 2023 pa je letno poročilo Evropske komisije o sistemih izobraževanja in usposabljanja v EU ter njihovem napredku pri doseganju ciljev na ravni EU, ki so bili sprejeti v okviru Resolucije Sveta iz leta 2021 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja v smeri evropskega izobraževalnega prostora. Primerjalno poročilo o spremljanju izobraževanja in usposabljanja spremlja napredek pri doseganju ciljev na ravni EU in jih dopolnjuje s številnimi podpornimi kazalniki, ki osvetljujejo kontekst in možne politične vzvode. Poleg tega se izdaja za leto 2023 začenja s posebnim poudarkom na učiteljskem poklicu, pri čemer se podrobneje posveča pomanjkanju učiteljev v državah članicah ter njihovim različnim prizadevanjem za povečanje privlačnosti tega poklica. Za našo državo, denimo, poročilo izpostavlja, da se Slovenija se spopada z izzivi pri zaposlovanju kvalificiranih učiteljev in ohranjanju privlačnosti učiteljskega poklica. Podrobnejše podatke za Slovenijo najdete tukaj.

Tokratno plenarno zasedanje evropskega sektorskega socialnega dialoga v izobraževanju se je zaključilo s formalno potrditvijo skupnega Okvira ETUCE in EFEE za privlačnost učiteljskega poklica (PDF - različice EN, DE, BCMS, ES, FR, IT), ki je bil sprejet v začetku letošnjega leta na zaključni konferenci projekta, posvečenega privlačnosti učiteljskega poklica. Predstavniki tajništev obeh evropskih socialnih partnerjev so predstavili še tekoče in prihodnje projekte, ki tečejo v okviru skupnega socialnega dialoga. Nedavno se je zaključil projekt o spodbujanju okoljske trajnosti pri učenju, poučevanju in upravljanju v šolah, začel se je projekt APRES COVID-19 (s članico v njegovi ožji projektni skupini bo sodeloval tudi SVIZ), ki obravnava psihosocialna tveganja in naslavlja pravično in trajnostno okrevanje v izobraževanju po krizi COVID-19. V teku pa sta še skupna projekta Učeče se šole (spodbujanje učinkovitih modelov upravljanja in inovacij v izobraževalnem sektorju v obdobju po COVID-19) ter priprava orodja OiRA (Online interactive Risk Assessment – Spletno interaktivno orodje za oceno tveganja varnosti in zdravja pri delu) za visoko šolstvo.

 

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar