Po indeksu enakosti spolov deseti

Pri Evropskem inštitutu za enakost spolov (European Institute for Gender Equality, EIGE) so 11. oktobra 2017 predstavili rezultate indeksa enakosti spolov v EU, ki omogočajo primerjavo med članicami. Indeks enakosti spolov meri napredek in neenakosti med ženskami in moškimi od leta 2005 do 2015, pri čemer se osredotoča na šest področij: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje, ter dve satelitski področji, nasilje nad ženskami in intersekcijske neenakosti.

Slovenija se je v indeksu enakosti spolov EU z 68,4 točke od 100 točk, ki pomenijo popolno enakost, uvrstila na deseto mesto.

Povprečje v EU je 66,2 točke. Na prvem mestu je Švedska z 82,6 točke, sledi ji Danska. Na repu lestvice pa sta Madžarska in Grčija s 50 točkami. Od 2005 je največji napredek dosegla Italija, sledijo ji Ciper, Slovenija in Irska. Indeks se je na ravni EU od 2005 povečal le za dobre 4 točke.

V EU je danes več žensk na mestih odločanja v politiki in gospodarstvu, vendar pa več moških odloča o denarju, financiranju raziskav in zaseda vodilne položaje v športnih zvezah. Najmanjši napredek so raziskovalci zaznali v izrabljanju časa. Samo vsak tretji moški v EU nameni več kot eno uro časa na dan vsakodnevnim opravilom, kot sta kuhanje in gospodinjenje. Moški več časa kot ženske namenijo športnim, kulturnim in prostočasnim aktivnostim. Le 23 odstotkov žensk in 27 odstotkov moških pa si lahko brez večjih težav med delovnim časom vzame uro za urejanje osebnih zadev.

Ženske v EU so na splošno bolj izobražene, vendar pogosto delajo v slabše vrednotenih in manj perspektivnih sektorji ter poklicih.

Ženske v EU so na splošno bolj izobražene, vendar pogosto delajo v slabše vrednotenih in manj perspektivnih sektorji ter poklicih. Razlike pa ostajajo tudi na področju zdravja. Ženske živijo dlje, ampak za ceno slabšega zdravja. Moški pa so bolj fizično aktivni, vendar so bolj podvrženi tveganemu vedenju, kot sta kajenje in uživanje alkohola.

Slovenija je od leta 2005 pridobila 24,1 točke zaradi višjega deleža žensk na položajih odločanja, najmanj pa je napredovala na področju znanja zaradi poglabljanja segregacije med spoloma v izobraževanju in zaposlovanju.

Slovenija je od leta 2005 pridobila 24,1 točke zaradi višjega deleža žensk na položajih odločanja, na področju moči Slovenija dosega peto mesto med državami članicami. Na področju časa, ki kaže, kakšne so dejanske možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, pa sedmo mesto. Ostaja pa med najslabšimi državami glede uravnotežene zastopanosti v športnih organizacijah. Najmanj je Slovenija napredovala na področju znanja zaradi poglabljanja segregacije med spoloma v izobraževanju in zaposlovanju. Ženske prevladujejo predvsem na področjih vzgoje, izobraževanja, zdravja in sociale, moški pa na področju tehnologije ter inženirstva.