Pobuda za izboljšanje plačnih pogojev
Mladi raziskovalke in raziskovalci iz vse Slovenije, katerih usposabljanje financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), so te dni na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za javno upravo naslovili pobudo za izboljšanje plačnih pogojev mladih raziskovalk in raziskovalcev, ki zajema problematiko neustreznega vrednotenja njihovega dela skupaj s predlogi za reševanje opisane problematike. SVIZ se njihovi pobudi pridružuje in jo podpira ter ob tem dodatno opozarja na popolnoma neustrezno (pod)vrednotenje znanosti in raziskovalnega dela vseh zaposlenih v visokošolskih in javnih raziskovalnih zavodih. Nepriznavanje obstoječega močno zaskrbljujočega stanja in nepripravljenost pristojnih pogovoriti se o možnih rešitvah predstavlja nevarnost, da bo slovenska znanost v prihodnje le še bolj drsela proti družbenemu robu, tj. nepomembnosti, da bodo najbolj talentirani mladi raziskovalci in raziskovalke še pogosteje in za dalj časa odhajali v tujino, da se bodo tisti, ki ostajajo, še bolj dušili v brezperspektivnosti ter da se bodo raziskovalni inštituti in raziskovalni oddelki na univerzah počasi spreminjali v muzeje za odsluženo raziskovalno opremo, kjer kaj dosti mladih, zagnanih in obetavnih, raziskovalcev ne bo več videti.
SVIZ se pobudi mladih raziskovalk in raziskovalcev pridružuje in jo podpira ter ob tem dodatno opozarja na popolnoma neustrezno (pod)vrednotenje znanosti in raziskovalnega dela vseh zaposlenih v visokošolskih in javnih raziskovalnih zavodih.
Spomnimo, da je namen programa mladih raziskovalcev pridobiti najboljše študente, ki bodo po svoja nadaljnja štiri leta posvetili znanstvenemu raziskovanju. A jih je trenutno z obstoječimi plačami težko zadržati v akademskem svetu. Tako številni študentje po zaključku drugostopenjskega študija odidejo tudi v tujino, za kar so lahko velikokrat razlog tudi boljši plačni pogoji in večja možnost nadaljnje zaposlitve. Izboljšanje teh pogojev ni samo v korist mladih raziskovalk in raziskovalcev, temveč tudi njihovih mentorjev in znanstveno-izobraževalnih institucij. Dvig plač bi posledično povečal zanimanje za nadaljevanje študija na tretji stopnji. S tem bi ustvarili konkurenčnost med kandidati (tj. zagotovili pozitivno selekcijo), mentorjem pa omogočili možnost izbire najprimernejšega kandidata, kar bi hkrati dvignilo kakovost tako visokošolskega izobraževanja kot znanstvenoraziskovalnega dela. Zaradi naštetih problemov so se mladi raziskovalci in raziskovalke različnih institucij na pristojni ministrstvi obrnili s sledečo pobudo, ki si jo lahko preberete na tej povezavi.