Pobuda za vzpostavitev specialistične ambulante za kulturnike

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je v začetku letošnjega leta ministru za kulturo predlagalo ustanovitev specialistične ambulante, v kateri bi delovali zdravniki, ki poznajo naravo in metodologijo dela v uprizoritvenih umetnostih. V njej bi spremljali tudi obremenitve in posledice obremenjenosti igralcev, usklajenost ocen tveganja za zdravje na določenih delovnih mestih, učinkovitost ukrepov za varovanje zdravja in preprečevanja poškodb, zagotavljala bi strokovno pomoč pri telesnih in duševnih težavah, kadar bi bilo potrebno zdravljenje, pa bi poskrbela za napotitev in iskanje ustreznega specialista. Problematiko zdravstvenega varstva zaposlenih v kulturi in umetnosti je na svoji seji sredi tega meseca obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Na tej povezavi si lahko preberete mnenje Komisije DS k obravnavi problematike zdravstvenega varstva zaposlenih v kulturi in umetnosti, tu pa dodajamo samo njegov zaključek:

»Državni svetniki in člani komisij so podprli stanovske organizacije v umetnosti in kulturi pri prizadevanju za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu oz. ustvarjanju ter izpostavili odgovornost pristojnih ministrstev pri ureditvi razmer. Poudarili so, da je preventivna skrb za zdravje zaposlenih oz. ustvarjalcev s področja umetnosti in kulture pomembna za obvladovanje specifičnih tveganj za zdravje tako s človeškega kot kariernega vidika, saj ohranja in razvija ustvarjalni potencial, s poslovnega vidika pa zmanjšuje pritisk na finančni položaj zavodov in posameznikov – torej je cenejša. Izpostavili so tudi možnosti sodelovanja med državo in občino pri organiziranju t. i. specialistične ambulante oz. pri vzpostavitvi podpornega okolja z vidika zagotovitev ustreznih sredstev in medicinskega kadra. Obenem so opozorili, da je zdravo življenjsko okolje tudi ena od ustavnih pravic, za uresničevanje katere mora skrbeti država.

Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport podpira pobudo za ustanovitev dispanzerja oz. enote za varstvo zdravje pri delu za zaposlene v kulturi in umetnosti, ki bo preventivno in celovito obravnavala zaposlene pri preprečevanju poklicnih bolezni in poškodb. Komisija poziva Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se v najkrajšem možnem času jasno opredelijo do omenjene pobude oz. v okviru zakonodaje predstavijo možne ukrepe za zagotovitev preventivne obravnave poklicnih bolezni s področja kulture in umetnosti.«

Dodati je treba, da mora skladno z obstoječo zakonodajo vsaka organizacija imeti svojega strokovnega sodelavca, torej varnostnega inženirja, in pooblaščeno inštitucijo, torej specialistično ambulanto medicine dela, ki mora delovati preventivno, namen pa je preprečevanje nastanka poklicnih bolezni, zdravstvena obravnava poklicnih bolezni in njihovih posledic ter vodenje in arhiviranje podatkov o bolezenski spremembah pri različnih kategorijah zaposlenih. Opravljanje obdobnih pregledov na tri ali pet let, kar je sedanja praksa, je ob dejstvu, da je delovno mesto premalo znano ali pa sploh ne, da ni urejen hiter dostop zdravnika do obolelega ali poškodovanega ter da na tem področju medicinske obravnave ni dovolj izkušenj in znanj, pri čemer je govor o delovnih mestih, ki vključujejo istočasno intenzivno izpostavljenost tako fizikalnim kot kemijskim in psihičnim obremenitvam, praktično brez teže. Zato bi bilo po mnenju zaposlenih v kulturi nujno imenovati zaupnika za zdravstveno varstvo zaposlenih in honorarno zaposlenih ter vzpostaviti specialistično ambulanto za vse, ki delajo na področju umetnosti.

 

Poziv za vzpostavitev specialistične zdravstvene enote ter oceno tveganja za zdravje in preventivo poškodb in bolezni zaposlenih na področju kulture in umetnosti v RS se je torej ob podpori sindikata SVIZ v sedanjo bolj dovršeno obliko izoblikoval iz pobude ZDUS (Združenja dramskih umetnikov Slovenije), predstavljene marca lani, pod naslovom Prvi pregled ureditve zdravstvene oskrbe ustvarjalcev v gledališčih. Tej je sledila izdelava ankete med zaposlenimi v slovenskih gledališčih, ki obravnava raven varnosti in tveganj za zdravje v omenjeni skupini zaposlenih. Nedvoumen rezultat opravljene analize je žal potrdil dalj časa prisoten občutek neodgovornega ravnanja in umanjkanje skrbi delodajalca za zdravje samozaposlenih ustvarjalcev in vseh redno zaposlenih na področju uprizoritvenih umetnosti in praks, ki se izraža v nemogočih in nedostojnih razmerah za delo. Izražena stiska zaposlenih, ki vrvi iz baze, je resno opozorilo državni nadgradnji, ki bi ne smelo biti spregledano, pač pa bi moralo biti primerno politično in materialno podprto. Temeljna načela Ustave se torej ponovno vršijo s konca, z delom zadnjega deležnika, državljana, kar razgalja simptom, ki vzbuja skrb.

Poziv, ki mora v svojem sklepnem delu voditi k uresničitvi ne le pisnega dokumenta politične zaveze, temveč k ustanovitvi zdravstvenega dispanzerja za vse zaposlene na področju kulture in umetnosti, stremi k cilju, da se strokovno opredeli tveganja za zdravje, načine varovanja in zaščite pri delu, predvsem pa uredi zdravstvene, delovne in socialne razmere in dostopanja do redne in hitre specialistične zdravstvene obravnave. Zgolj takšna zdravstvena enota lahko omogoči nujno potrebno določitev in razvrstitev vrst poškodb in bolezni, ki bi jih lahko opredelili kot za določeno opravljano delo tipične, torej kot poklicne poškodbe in bolezni ter poskrbi za njihovo ovrednotenje in temeljno, zakonsko določeno uresničevanje na tem področju zadanih nalog.

ddr. Boris Mihalj, ZDUS