Ljubljana, 5. 9. 2022

"Pod streho" še en volilni zbor

Na sedežu Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je 5. septembra 2022 v sklopu volilnih opravil pred 11. kongresom SVIZ potekal drugi v nizu šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc sindikata. Svoje vodstvo za nov mandat, tj. za obdobje od leta 2022 do 2026, je tokrat dobila Sindikalna konferenca kulturnih organizacij.

Nova predsednica je postala Irena Porekar Kacafura, zaposlena v Pokrajinskem muzeju Maribor kot konservatorka-restavratorka, ki je na tem mestu nasledila mag. Mojco Jenko, poleg nje pa bodo predsedstvo v novem mandatu sestavljali še:
Gordana Keller, Slovenska filharmonija – orkester Ljubljana
Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Martin Pungerčar, ZVKDS Novo mesto
Marija Režek Kambič, ZVKDS OE Ljubljana
Drago Štimec, Tehniški muzej Slovenije – Bistra
mag. Hedvika Zdovc, Zgodovinski arhiv Celje

V uvodu v dogodek je dosedanja predsednica Sindikalne konference kulturnih organizacij mag. Mojca Jenko izrekla dobrodošlico sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ugotovila sklepčnost volilnega zbora – udeležilo se ga je 27 sindikalnih zaupnic in zaupnikov od skupno vabljenih 41 – in predstavila dnevni red. Vse zbrane je tudi povabila, da izkoristijo prednost srečanja v živo in se na kratko predstavijo svojim kolegicam in kolegom. Zbor je zatem sprejel poslovnik dela sindikalne konference z nekaterimi dopolnitvami, v nadaljevanju pa prisluhnil pregledu aktualnih dogajanj. V njem se je glavni tajnik sindikata najprej zahvalil odhajajoči predsednici mag. Mojci Jenko, ki je pet mandatov vodila sindikalno konferenco SVIZ kulturnih organizacij. Preteklo štiriletno obdobje je bilo sicer zelo posebno in neprimerljivo s katerim koli doslej; zaznamovano je bil z epidemijo in tudi popolno blokado socialnega dialoga, tako na ravni države kot dejavnosti (kulture). Prvič v 30-letni zgodovini sindikata se je zgodilo, da SVIZ – po tistem, ko smo mu čestitali ob imenovanju in predlagali srečanje – z novim ministrom ni uspel izpeljati niti formalnega, vljudnostnega sestanka. Socialni dialog je bil najbolj radikalno prekinjen prav v kulturi. V nadaljevanju te točke dnevnega reda je glavni tajnik pojasnil še trenutni položaj v pogajanjih z vlado glede plač in pogojev dela. Predstavil je aktualna sindikalna predloga in vladno stališče do njiju ter možne scenarije in časovnico glede poteka pogajanj. Prav tako je izpostavil, da sta na pogajalski mizi – poleg zahtev za zvišanje višine plačnih razredov oziroma njihove uskladitve z inflacijo – še vedno tudi predloga za uskladitev višine zneska za prehrano in regresa za letni dopust.

V nadaljevanju zbora je predsednica povzela zahtevno delo konference v minulih štirih letih. Medtem ko je prvo polovico mandata zaznamovala hitra menjava resornih ministrov (začeli smo pod ministrom Dejanom Prešičkom (odstopil 28. 1. 2019); za njim je za kratek čas vodenje Ministrstva za kulturo prevzel šolski minister dr. Jernej Pikalo, z 8. 3. 2019 pa je bil za resornega ministra imenovan mag. Zoran Poznič), je druga polovica potekala v pogojih epidemije koronavirusa in pod vodstvom ministra Vaska Simonitija, v mandatu čigar je socialni dialog povsem obstal. Na področju kulture so zavladale kaotične razmere, in sicer zaradi slabih oziroma premalo dodelanih navodil v boju s covidom-19, saj ta niso vključevala specifik raznoterih delovnih procesov in poslanstev različnih tipov institucij v kulturi. Zatem ko so se zaposleni začeli postopno vračati na delovna mesta, je narasla tudi aktualnost vse bolj perečega vprašanja dodatka za delo v zdravju nevarnih razmerah za vse, ki so delali v tesnem stiku s sodelavci, in za tiste, ki so delali z uporabniki storitev. Kljub več dopisom, ki smo jih iz SVIZ-a naslovili na MK – in tudi na Vlado RS – in v njih predstavil problematiko ter nakazali in utemeljili možne rešitve, smo prejemali odgovore (kadar smo jih sploh prejeli), ki so izkazovali nepoznavanje razmer na terenu ali pa so sporočali nepristojnost naslovljenca. V takem slogu so vladajoči delovali do izteka svojega mandata, posledično pa se je stopnjevala apatija kulturnikov, ki so po povratku v približno normalne razmere za delo postali še večji individualisti kot prej in so se posvetili izključno delu in skrbi za lastno preživetje.

Vrsto let smo ugotavljali, da Ministrstvo za kulturo ne čuti potrebe po dialogu z izvajalci kulturnih dejavnosti, prav tako ne z našimi uporabniki. Očitno je bilo, da so njegovi uradniki večinoma vodili politiko izključevanja, namesto da bi delali v korist, podporo ter za razvoj kulture, umetnosti in ohranjanja kulturne dediščine v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Zapisano v novi koalicijski pogodbi, ki je bila podpisana po državnozborskih volitvah aprila 2022, pa vliva upanje, da bo socialni dialog vzpostavljen in da se bodo razmere posledično izboljšale. Prvo srečanje z novim vodstvom Ministrstva za kulturo je že dogovorjeno, in sicer za 14. september.

Kot omenjeno že v preteklih vrsticah, po potrditvi delovnega predsedstva in volilne komisije zbora se je se zbranim sindikalnim zaupnicam in zaupnikom predstavila Irena Porekar Kacafura kot edina kandidatka za mesto predsednice sindikalne konference v prihodnjem štiriletnem mandatnem obdobju, ki so ji nato na volitvah zaupanje izkazali oz. jo potrdili vsi prisotni.

Edina kandidatka za predsednico sindikalne konference kulturnih organizacij je bila Irena Porekar Kacafura, ki je zbranim predstavila predlog aktivnosti in prednostnih nalog oziroma smernice dela za mandatno obdobje 2022–2026. Kot predsednica si bo, ob podpori članov predsedstva ter celotnega vodstva sindikata, prizadevala za povečanje ugleda zaposlenih na področju kulture. Želi, da se znova vzpostavita dialog in socialno partnerstvo z Ministrstvom za kulturo, ki naj vključuje sindikat v aktivnosti za uresničevanje zavez iz nacionalnega programa, strategij, zakonov, uredb in drugih dokumentov. Sindikat mora opozarjati na pomanjkljivosti v zakonodaji, pripraviti predloge sprememb le-te in (pro)aktivno sodelovati pri sprejemanju področne zakonodaje. Odprta (in potrebno rešitve) ostaja tudi sestava svetov zavodov, v katerih je manj kot tretjina predstavnikov zaposlenih, in si prizadevati, da se sestava ustrezno spremeni. Močno prisotna v kulturi je tudi problematika kadrovske podhranjenosti, a čeprav nanjo že leta opozarjamo vsi deležniki v tej dejavnosti, ostaja spregledana celo v resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029. Kot v vseh ostalih dejavnostih, je tudi v kulturi vedno aktualno vprašanje ustreznega plačila in primernih pogojev dela, v tej luči pa še potreba po ureditvi statusa samozaposlenih ustvarjalcev v kulturi. In ne nazadnje – sindikalna konferenca oz. sindikat kot celota si mora prizadevati za pristop mladih zaposlenih vanj, vključevanje novih članov, ter za sprotno reševanje specifičnih težav znotraj posameznih zavodov in dejavnosti kulture.

Volilni zbor Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ se je zaključil z živahno razpravo med zbranimi ter njihovo izmenjavo informacij in izkušenj o aktualni problematiki na področju sindikalne konference oziroma v njihovih zavodih in pri njihovem delu.

 

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar