"Pod streho" še en volilni zbor

Na sedežu Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je 20. septembra 2018 v sklopu volilnih opravil pred 10. kongresom SVIZ potekal četrti v nizu šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc sindikata. Svoje vodstvo za nov mandat, tj. za obdobje od leta 2018 do 2022, je tokrat dobila Sindikalna konferenca osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Prihodnji teden bodo izpeljane še volitve za konferenco kulturnih organizacij (24. septembra) in nazadnje še za konferenco osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih (25. septembra).

 

V uvodu v dogodek je predsednica Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike v mandatnem obdobju 2014–2018 Jelka Horvat izrekla dobrodošlico sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ugotovila sklepčnost volilnega zbora – udeležilo se ga je 28 sindikalnih zaupnic in zaupnikov od skupno vabljenih 44 – in predstavila dnevni red. Zbor je zatem sprejel poslovnik, predsednica pa je v nadaljevanju predstavila intenzivno delo konference v preteklih štirih letih. Med temami, ki jim je bilo namenjene največ pozornosti, je izpostavila Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami,  specialno-pedagoško izpopolnjevanje za delo z izbrano skupino otrok s posebnimi potrebami,  združevanje vzgojnih zavodov, zagotovitev dodatnih dni letnega dopusta za delavke in delavce, ki delajo z otroki z več motnjami, problematiko izvajalcev dodatne strokovne pomoči (DSP) in v zvezi z le-to ureditev napredovanja mobilnih učiteljev za DSP. Spregovorila je še o problematiki povračila potnih stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila učiteljev DSP v OŠPP in neenaki obravnavi le-teh v primerjavi z mobilnimi učitelji v zavodih, problematiki neupoštevanja časa, ki je potreben za premike mobilnih učiteljev DSP med posameznimi zavodi, dotaknila pa se je tudi vprašanja odprave plačnih anomalij do 26. plačnega razreda, nove ureditve delovnega časa učiteljev in seveda stavkovnih zahtev SVIZ v pogajanjih z Vlado RS, ki so bila po odstopu predsednika vlade dr. Mira Cerarja in dveh izpeljanih splošnih stavkah v vzgoji in izobraževanju februarja in marca letos prekinjena. Izpostavila je še pridobivanje reprezentativnosti SVIZ v socialnovarstvenih zavodih ter ureditev ugotavljanja nazivov pri prehodu zaposlenih iz socialnovarstvenih zavodov v vzgojno-izobraževalne zavode in sprejem podzakonskega akta v skladu z ZOFVI.

 

V sklepnem delu predstavitve minulega mandatnega obdobja je Jelka Horvat ocenila, da se je konferenca s svojim delom dotaknila vseh področij, ki so združena pod njenim okriljem. Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom ter ostalim članicam in članom, ki so aktivno sodelovali pri delu, se je zahvalila za učinkovito sodelovanje, ter izrazila prepričanje, da smo vsi skupaj ob zavzemanju za dober položaj delavcev in ohranjanju njihovih pravic prispevali tudi k ohranjanju in zboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa. Jelka Horvat meni, da bo morala konferenca v novem mandatnem obdobju nameniti pozornost predvsem zaostrovanju zahtev, vezanih na problematiko izvajalcev DSP, skleniti postopek pridobivanja reprezentativnosti za zastopanje interesov delavcev v socialnovarstvenih zavodih in reševati aktualno problematiko na tem področju, zagotoviti priznanje dodatkov in ostalih prednosti za delo z Romi (po analogiji z ureditvijo v osnovnih šolah), v okviru pogajanj o odpravi plačnih anomalij pa doseči vzpostavitev novih delovnih mest za izvajalce DSP v vrtcih. V razpravi ob poročilu so sindikalni zaupnice in zaupniki izpostavili nekaj vprašanj v povezavi dodatnimi dnevi letnega dopusta za delavke in delavce, ki delajo z otroki z več motnjami, problematiko normativov za delo z mladostniki z več motnjami, delo z romskimi otroki in otroki priseljenci ter pomanjkanje kadra v posameznih zavodih.

Po potrditvi delovnega predsedstva in volilne komisije zbora sta se zbranim sindikalnim zaupnicam in zaupnikom predstavila Jelka Horvat in Jaroslav Kresnik kot kandidata za predsednico oziroma predsednika sindikalne konference v prihodnjem štiriletnem mandatnem obdobju. Jelka Horvat, profesorica defektologije, v Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje zaposlena na delovnem mestu učiteljice v posebnem programu vzgoje in izobraževanja in tam tudi četrti mandat sindikalna zaupnica, je v svojem programu za naslednje mandatno obdobje izpostavila nujnost zaostrovanja zahtev, vezanih na problematiko izvajalcev DSP; sklenitev postopka pridobivanja reprezentativnosti za zastopanje interesov delavcev v socialnovarstvenih zavodih in reševanje aktualne problematike; vpeljavo dveh novih delovnih mesti za izvajalce DSP v vrtcih v okviru pogajanj o odpravi plačnih anomalij); predstavitev zahteve za priznanje dodatka za kombinacijo v oddelkih PPVI resornemu ministrstvu in sodelovanje pri obravnavi in zbiranje pripomb glede Predloga zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Jaroslav Kresnik s Tretje osnovne šole Slovenj Gradec, po poklicu vzgojitelj predšolskih otrok, ki v zavodu opravlja delo varuha in učitelja v podaljšanem varstvu, tri mandate je tam tudi sindikalni zaupnik, obenem pa drugi mandat predsednik Območnega odbora SVIZ Koroška. Kot izzive na področju sindikalne konference za prihodnje mandatno obdobje je izpostavil zvišanje plač vsem izobraževalkam in izobraževalcem, ureditev problematike potnih stroškov za mobilne specialne pedagoge in aktivno, še intenzivnejše povezovanje sindikalnih zaupnic in zaupnikov v konferenci.

Volilna komisija je po preštetju glasov sporočila, da bo Sindikalno konferenco osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v prihodnjih štirih letih, tj. v mandatnem obdobju 2018–2022, še naprej vodila že dozdajšnja predsednica Jelka Horvat, zatem pa so se navzočim na zboru predstavili še kandidati in kandidatke za članstvo v predsedstvu konference. Na volitvah so sindikalni zaupnice in zaupniki to vlogo zaupali:

-        Simoni Bergauer (OŠ Gustav Šilih Maribor)

-        Tanji Šafranko (Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja, Dornava)

-        Petri Štuhec (Center Janeza Levca Ljubljana)

-        Marjanu Štuklju (Mladinski dom Malči Belič Ljubljana)

-        Petri Urbančič (Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož)

-        Petri Tot (Dvojezična OŠ II. Lendava)

 

V sklepnem delu volilnega zbora je sindikalne zaupnice in zaupnike nagovoril še glavni tajnik Branimir Štrukelj, pri tem pa v začetku izpostavil prizadevanja SVIZ za pridobitev reprezentativnosti v socialnovarstvenih zavodov, kar bo sindikatu omogočilo zastopati tudi članstvo, ki ga ima v teh zavodih. Navzoče je v nadaljevanju seznanil s ključnim dogajanjem, ki se veže na stavkovne zahteve SVIZ po boljšem vrednotenju dela v vzgoji in izobraževanju. Ob tem je spregovoril tudi o prvem sestanku z novim ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom, ki se je s predstavniki sindikatov srečal 19. septembra 2018. Po napovedih bo vlada svojo pogajalsko skupino imenovala v prihodnjih dneh, zatem ko bo sprejela še pogajalska izhodišča, pa se bo lahko začelo tudi usklajevanje novoimenovane vlade s sindikati javnega sektorja. Pogajanja so bila po uspešno izpeljanih in množičnih dveh splošnih stavkah v vzgoji in izobraževanju namreč po odstopu tedanjega predsednika vlade dr. Mira Cerarja marca letos prekinjena. Glavni tajnik je v sklopu predstavitve aktualnega dogajanja sindikalnim zaupnicam in zaupnikom prikazal podatke o gibanju povprečnih bruto plač od leta 2012, ki je izrazito v škodo vzgoje in izobraževanja v primerjavi s povprečno plačo v RS in, denimo, v dejavnostih državne uprave, zdravstva in sociale. Pri tem je pokazal še na druge zaskrbljujoče podatke o položaju izobraževanja pri nas, na kar je v svoji zadnji izdaji vplivne publikacije Education at a Glance 2018 (objavljena 11. 9. 2018) opozorila tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slednja izpostavlja, da je sicer eno najvitalnejših podsistemov vsake družbe v Sloveniji v zadnjih nekaj letih očitno marginalizirano ter da je zmanjševanje BDP in javnih sredstev iz proračuna za kakovost izobraževanja dolgoročno škodljivo.