Podprimo ustvarjalce, podprimo umetnost!
Sindikalna konferenca kulturnih organizacij (SKKO), ki je organizirana v okviru Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), podpira predlog novega Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Ta jasneje kot obstoječi zakon določa merila in enakopravne pogoje za priznanje pravice do dodatka, dodatno pa z vzpostavitvijo javne evidence upravičencev do dodatka zagotavlja večjo preglednost prejemnikov in transparentnost podeljevanja ter pravico do dodatka priznava vrhunskim umetnikom, prejemnikom najvišjih državnih in mednarodnih priznanj na področju umetnosti. Predvsem vrhunskim umetnicam in umetnikom, ustvarjalkam in ustvarjalcem, ki delujejo na polju kulture, ustrezneje priznava njihovo vlogo, prepoznava njihov doprinos ter izkazuje spoštovanje.
Kultura ni le ogledalo družbe, ampak tudi njen kompas. Vrhunski kulturni ustvarjalci s svojim delom presegajo meje všečnosti in trga – s tem pa postavljajo vprašanja, razkrivajo resnice, gradijo mostove med preteklostjo in prihodnostjo ter krepijo demokracijo. Družba, ki razvrednoti umetnost, dolgoročno osiromaši tudi svojo identiteto, domišljijo in sposobnost inoviranja. V času umetne inteligence in avtomatizacije je nas prav človeška ustvarjalnost lahko ohrani svobodne, kritične in žive.
Kultura kot temelj narodove identitete
"Narod si piše sodbo o svoji usodi sam, a piše jo z roko svoje kulture." France Bučar
Zgodovina kaže, da so narodi pogosto nastali in se ohranili prav zaradi skupne kulture, jezika in spomina, tudi tam, kjer niso imeli lastne države. Slovenci smo prav zaradi kulture, literature in jezika obstali skozi stoletja tuje oblasti – kot skupnost brez formalne državnosti, a s trdno kulturno hrbtenico.
➡ Primer: Slovenski narodni preporod v 19. stoletju je temeljil na jeziku, pesništvu in kulturnem prebujanju (Prešeren, Levstik, Slomšek), kar je postavilo temelje slovenske narodne zavesti in pozneje tudi državnosti.
Kultura kot sredstvo odpora in preživetja
"Ko gre vse drugo k vragu, nam ostane kultura." Milan Kundera
V času vojn, diktatur ali okupacij so bile pesem, gledališče, literatura pogosto edini način ohranjanja narodne zavesti in človeškega dostojanstva.
➡ Primer: Poljska med drugo svetovno vojno – med nacistično okupacijo so Poljaki v ilegali ohranjali pouk, branje poezije, igre in koncerte kot odpor proti poskusu kulturnega izbrisa.
➡ Primer: Slovensko partizansko gledališče med NOB je imelo izjemno pomembno vlogo pri krepitvi morale, ohranjanju jezika in dvigu zavesti o svobodi.
Kultura kot predpogoj demokracije in svobode
"Kjer začno zares misliti, tam ne more več vladati tiranija." Victor Hugo
Svobodna kultura pomeni prostor za kritično mišljenje, refleksijo in alternativne poglede. Tam, kjer se svoboda izražanja zatira, kultura prva pade pod udar, ker je nevarna – postavlja vprašanja in opozarja na zlorabe oblasti.
➡ Primer: V fašistični Italiji, tretjem rajhu ali stalinizmu so najprej prepovedali "degenerirano umetnost", aretirali umetnike in uničevali knjige. Uničenje kulture je bil predpogoj za nadzor nad ljudmi.
Kultura kot motor razvoja
"Umetnost ni luksuz, temveč nujnost za napredek." John F. Kennedy
Kultura ni le duhovna vrednota, ampak tudi ekonomski in razvojni dejavnik. Ustvarjalne industrije predstavljajo enega najhitreje rastočih sektorjev v svetu. Družba, ki vlaga v kulturo, vlaga v inovativnost, turizem, izobraževanje in mednarodni ugled.
➡ Primer: Skandinavske države, kot je Finska, aktivno vlagajo v umetnost in kulturo kot del svoje strategije znanja in trajnostnega razvoja.
➡ Primer: Ars Electronica v Linzu povezuje umetnost, znanost in tehnologijo ter postavlja mesto na globalni zemljevid kot središče prihodnosti.
Kultura kot vezivo skupnosti in prihodnosti
"Narod brez kulture je kot človek brez spomina." Aimé Césaire
Kultura daje narodu kontinuiteto. Skozi zgodbe, umetnost in spomine družba oblikuje svojo prihodnost. Brez kulture skupnost razpade v množico posameznikov brez povezave in vizije.
➡ Primer: Japonska je po drugi svetovni vojni obnovila svojo družbeno strukturo tudi s poudarkom na kulturni tradiciji, ki je povezovala generacije in dajala skupni smisel.
Ob prebiranju sodobnih razprav o (ne)pomenu kulture v slovenskem prostoru pogosto naletimo na nevarno poenostavljen, celo zaničevalen odnos do razmišljujočih, ustvarjalnih in umetniških praks. Vzorec ni nov, vendar postaja čedalje bolj organiziran in ideološko prepoznavno usmerjen. Pod krinko »zdrave pameti« se kultura in umetnost pogosto prikazujeta kot nepotreben strošek, kot kaprica elit, ki naj bi živela na račun »pravega«, »poštenega« dela. A ravno v tem pogledu tiči nevarna iluzija: družba, ki se odreče kulturi, se odreče tudi razmišljanju, kritiki, spominu – in prihodnosti.
Narodi se rojevajo in ohranjajo s pomočjo kulture. To še posebej velja za manjše narode brez močnih političnih struktur ali dolgoletne državnosti. Slovenci smo skozi stoletja ohranjali svojo identiteto ne prek orožja, temveč prek jezika, literature, pesmi, pripovedi, šolstva in umetnosti. France Prešeren ni bil le pesnik, ampak simbol narodne emancipacije. Narodni preporod ni potekal na bojiščih, temveč v čitalnicah, na gledaliških deskah, med ljudskimi pevci in literati. Kultura je bila vezivo, skozi katerega smo vedeli, kdo smo, četudi meja ni bilo mogoče narisati na zemljevidu.
V težkih zgodovinskih trenutkih – vojnah, okupacijah, diktaturah – kultura ni le preživela, temveč postala sredstvo odpora. Poljaki med nacistično okupacijo niso skrivali le hrane, ampak tudi poezijo. Slovensko partizansko gledališče je v najtemnejših časih razsvetljevalo zavest in krepilo upanje. Kjer je bila svoboda prepovedana, je umetnost postala podtalna republika misli. Totalitarni režimi to dobro vedo – zato najprej utišajo umetnike, zaprejo pesnike, prepovejo knjige. Umetnost je namreč nevarna za vsako oblast, ki se boji svobode.
A ne gre zgolj za preživetje ali upor. Kultura je tudi motor razvoja. V dobi tehnologije, umetne inteligence in avtomatizacije, kjer mnogi poklici izginjajo, ostaja ustvarjalnost edina zmožnost, ki nas resnično razlikuje od strojev. Kritično mišljenje, zmožnost povezovanja idej, interpretacije, domišljije – vse to so lastnosti, ki se razvijajo z umetnostjo in kulturo. Direktor festivala Ars Electronica, Gerfried Stocker, je to jasno povedal: za prihodnost ne bomo potrebovali le digitalnih veščin, ampak predvsem kulturo, ki zna misliti drugače. Pejd mislit, da boš lahko delal.
Zato je kultura tudi razvojni dejavnik. Države, kot so Finska, Danska ali Avstrija, ne vlagajo v umetnost iz nostalgije ali romantike, temveč ker razumejo, da je družba, ki spodbuja ustvarjalnost, tudi gospodarsko odpornejša, socialno kohezivnejša in politično stabilnejša. Kultura spodbuja turizem, ustvarja delovna mesta, gradi ugled naroda v svetu. A še pomembneje: omogoča, da se družba pogovarja sama s sabo, reflektira in išče boljše poti naprej.
Nenazadnje pa je kultura tudi to, kar nas ohranja kot skupnost. Narod brez kulture je kot človek brez spomina – ne ve, od kod prihaja, ne razume, kje je, in ne more vedeti, kam gre. Prav umetnost, pesem, zgodovina in domišljija nas povezujejo prek generacij. Dajo nam jezik, ki ga govorimo, simbole, v katere verjamemo, zgodbe, ki nas opominjajo in navdihujejo.
Zato ni vseeno, ali umetnike označujemo za parazite ali za nosilce smisla. Ni vseeno, ali kulturo razumemo kot nepotrebno navlako ali kot ključno infrastrukturo duha. In ni vseeno, ali bomo tudi v prihodnosti le delali – ali pa bomo delali zato, ker bomo prej mislili, čutili in ustvarjali.
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, več o zakonu si lahko preberete na: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/zakona-o-dodatku-k-pokojnini-za-izjemne-dosezke-na-podrocju-umetnosti/
In še dodatek: Področje športa je že leta 2017 uredil Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (ZDPIDŠ). Ta zakon je bil leta 2021 noveliran s skoraj soglasno podporo vseh poslancev državnega zbora in takrat nihče ni postavil pod vprašaj izplačila dodatkov k pokojnini za izjemne dosežke na področju športa.