Podpisan dogovor o plačah v javnem sektorju
Vlada in sindikati javnega sektorja so v četrtek, 13. oktobra 2022, podpisali dogovor, ki večini uslužbencev in funkcionarjev v tem in prihodnjem letu skupno prinaša za 8,5 odstotka višje plače. Vsi bodo že z oktobrsko plačo zaradi dviga vrednosti plačnih razredov prejeli za 4,5 odstotka višje plače. Poleg tega bodo tako javni uslužbenci kot funkcionarji deležni tudi višjega nadomestila za prehrano: namesto dosedanjih 4,92 evra jim pripada 6,15 evra na dan. To velja že od septembra, zato bodo prejeli poračun. Poračun regresa za letni dopust bodo prejeli vsi, ki so uvrščeni do 50. plačnega razreda, in to kaskadno. Slednje pomeni, da bodo zaposleni, uvrščeni do 24. plačnega razreda, prejeli še 300 evrov poračuna, tisti od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov, javni uslužbenci od 31. do 35. plačnega razreda 200, 150 evrov bodo deležni vsi do 40. plačnega razreda in 100 evrov tisti, katerih plače so uvrščene med 41. in 50. plačnim razredom. Ob tem bodo funkcionarji in večina javnih uslužbencev z aprilom prihodnje leto dobili še en plačni razred oziroma štiri odstotke višje plače. Izjema bodo javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so dobili višje plače že z lanskoletnim novembrskim dogovorom.
V skladu z dogovorom se s 1. oktobrom vrednost plačnih razredov zvišuje za 4,5 odstotka. Ta dvig bodo zaposleni v javnem sektorju prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač v novembru. Večini v javnem sektorju se bodo nato plače dvignile še enkrat, in to s 1. aprilom prihodnje leto, takrat za en plačni razred, kar pomeni približno štiriodstoten dvig.
Dogovor določa tudi višji regres za prehrano, in sicer se bo iz sedanjih 4,94 evra povišal na 6,15 evra na dan. Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil sicer letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili še poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več.
Finančni učinek dogovora vladna stran ocenjuje na 611 milijonov evrov. Dogovor je podpisalo 28 od 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, nekaj pa jih je še napovedalo podpis. Hkrati z dogovorom so se podpisovali tudi aneksi h kolektivnim pogodbam, ob krovni kolektivni pogodbi za javni sektor še h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Z njimi se namreč deloma realizirajo vsebine iz dogovora.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po podpisu dejala, da so se s sindikati dogovorili tudi, da takoj po podpisu tega dogovora in aneksov h kolektivnim pogodbam začnejo pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema in najpozneje do 30. junija prihodnje leto predlagajo nek nov dogovor o prihodnosti plačnega sistema v javnem sektorju "in kako ponovno ovrednotiti delo tudi v odnosu do minimalne plače". »Dogovor vsebuje klavzulo, če smem temu tako reči, ki zavezuje tako vlado kot sindikalne strani, da se prioritetno lotimo prav vprašanja zaposlenih, ki so danes pod minimalno plačo oziroma okoli minimalne plače,« je navedla. Po njenih besedah vlada torej ni pozabila najšibkejših. »Vlada se je odzvala na zaostrene razmere, ki so prisotne v družbi in to prepoznala tudi skozi ta dogovor, kjer smo naslovili tako draginjo, inflacijo in naslovili tudi najšibkejše v javnem sektorju,« je še navedla ministrica.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj je povedal, da število podpisnikov na nek način sporoča, da je vsebina dogovora sprejemljiva za večino sindikatov. Je pa obenem opozoril na predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ostaja s sindikati deloma neusklajen. Odpira namreč t. i. plačni strop, s čimer bo javnim uslužbenkam in uslužbencem omogočil, da napredujejo višje od 57. plačnega razreda. Vendar pa hkrati niso rešili tudi vprašanja kompresije v spodnjem delu plačne lestvice, kjer se vedno več delovnih mest s srednjo, tudi višjo stopnjo izobrazbe z odgovornimi in zahtevnimi nalogami "utaplja v minimalni plači".
»Tu nas čaka zahtevnejši del naloge in pravi preizkus tako za sindikate kot za vlado, ali bomo uspeli rešiti to ključno vprašanje plačnega sistema,« je ocenil predsednik KSJS in glavni tajnik SVIZ. Reševanja tega problema po njegovih besedah ni več mogoče odlagati, saj je vsako leto, ko ga odložijo, problem večji in težje rešljiv.
Vlada sprejela novelo ZOFVI
Včeraj popoldne je Vlada na dopisni seji sprejela še noveli zakonov o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter o sistemu plač v javnem sektorju. Vlada RS je določila besedilo predloga novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ter ga bo poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.
S predlogom novele zakona se implementira zaveza Vlade iz Dogovora o načinu realizacije V. točke Stavkovnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Realizacija tega dogovora je tudi del zavez iz parafiranega Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023.
Glavni cilj je dopolniti karierni razvoj strokovnih delavk in delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter omogočiti nadaljnji karierni razvoj z uvedbo četrtega naziva - višji svetnik. S tem se vzpostavlja dodatna motivacija v kariernem razvoju strokovnih delavk in delavcev. Prav tako se podaljša obdobje kariernega napredovanja in omogoča razširitev ter poglobitev znanja in prenos tako pridobljenega znanja v skupino oziroma razred znotraj vzgojno-izobraževalnih zavodov.