Pogled na izobraževanje 2023
Letna publikacija Pogled na izobraževanje (Education at a Glance, EAG), ki jo pripravlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in je bila objavljena 12. septembra 2023, tudi tokrat prinaša pomemben vpogled v izobraževanje v posameznih članicah OECD in partnerskih državah, oblikovalcem šolske politike pa ponuja dobrodošle smernice za zagotavljanje večje učinkovitosti in enakosti v izobraževanju.
V tokratni izdaji publikacije sta osrednji temi poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih. V povprečju je v poklicno izobraževanje in usposabljanje v državah OECD vključenih 44 odstotkov srednješolske populacije. Kot kažejo podatki, 20 odstotkov odraslih na ravni OECD ne konča srednješolskega izobraževanja, v Koreji, ki je v EAG2023 izpostavljena kot primer dobre prakse, je v starostni skupini 25-34 let takih posameznikov le dva odstotka, kot zgled s tega vidika je navedena tudi Slovenija, poleg nje pa še Irska, Kanada in ZDA. V povprečju ostane zunaj izobraževanja po končani osnovni šoli več fantov kot deklet, so pa v nekaterih državah vključenost v srednješolsko izobraževanje zelo zvišali s posebnimi pristopi k t. i. ranljivim skupinam.
Izobraževalna internacionala (Education International), ki predstavlja več kot 32 milijonov zaposlenih v izobraževanju po vsem svetu, je v prvem odzivu k publikaciji EAG2023 izpostavila tri ključne ugotovitve OECD, ki zahtevajo odločno in hitro ukrepanje vlad, in sicer:
- pomanjkanje učiteljev: OECD ugotavlja, da se večina držav OECD sooča s pomanjkanjem učiteljev, ker »poučevanje ni finančno privlačna poklicna izbira«. Plače učiteljev so v povprečju za 10 % nižje od plač posameznikov v drugih primerljivih poklicih s terciarno izobrazbo. EAG2023 ugotavlja, da so se plače učiteljev v večini držav OECD realno od leta 2015 povečale za manj kot 1 %. Še več, v skoraj polovici držav OECD so se plače realno dejansko znižale. To predstavlja ostro kritiko vladam, ki so dovolile, da so se učiteljske plače tako poslabšale, in tehtno izhodišče za sindikate, ki predstavljajo zaposlene v vzgoji in izobraževanju, v njihovih prizadevanjih za zvišanje plač.
- ustrezno financiranje izobraževanja: ustrezno financiranje izobraževanja oziroma zvišanje sredstev za izobraževanje je temeljni pogoj za zagotavljanje visokokakovostnega izobraževanja.
- vključenost v predšolsko vzgojo: OECD kot pomembno izpostavlja visok delež vključenosti otrok, starih tri leta in več, v vrtce (drugače je pri dvoletnikih, v povprečju jih je na ravni OECD vključenih manj kot polovica ali 43 %). Kot naslednje je pomembno zagotoviti ustrezne delovne pogoje za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev.
Po podatkih publikacije Education at a Glance 2023 so države OECD leta 2020 v povprečju namenile za izobraževalne institucije (od primarne do terciarne ravni) 5,1 % bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je iz javnih in iz zasebnih virov skupaj za delovanje izobraževalnih ustanov (od primarne do terciarne ravni) leta 2020 namenila 4,6 % BDP. Izdatki za izobraževalne ustanove od primarne do terciarne ravni se gibljejo od 6,6 % BDP ali več v Kolumbiji in na Norveškem do 3,4 % ali manj na Irskem, v Luksemburgu in Romuniji.
Delež javnih sredstev iz proračuna za izobraževanje (od primarne do terciarne ravni) znaša na ravni OECD v povprečju 10 odstotkov celotne javne porabe. V državah OECD in se giblje od približno 6 do 16 odstotkov, v Sloveniji je ta delež 8,8 odstotka (podatek za leto 2020). Med letoma 2019 in 2020 so se državni izdatki za izobraževanje, tudi če so se v znesku povečali, zmanjšali kot delež javne porabe. Delež javnofinančnih odhodkov, namenjenih izobraževanju, se je v omenjenem obdobju povprečju zmanjšal za 6,5 odstotka v vseh državah OECD. Kot je pojasnjeno v EAG2023 je to posledica pandemije covida-19, ki je prisilila vlade, da so porabile precejšnji delež svojega proračuna, da bi podprle svoja gospodarstva. To, koliko sredstev država nameni izobraževalnim institucijam v deležu BDP in javnih sredstev, izpostavlja OECD, je pomemben kazalnik tega, kakšen pomen pripisuje izobraževanju, ko gre za razporejanje proračunskih sredstev.
Podatki iz letne publikacije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj – Education at a Glance 2023 (EAG2023) prinašajo tudi podrobnosti o plačah učiteljev in ravnateljev na posameznih ravneh izobraževanja in prav plače, kot poudarjajo pripravljavci poročila, predstavljajo pomemben dejavnik privlačnosti učiteljskega poklica. Podana je tudi primerjava plač učiteljev in ravnateljev s prejemki drugih zaposlenih s terciarno izobrazbo v primerljivih poklicih. V publikaciji je mogoče najti tudi podatke o starosti in spolu učiteljev, izdatkih za učenca na posameznih ravneh izobraževanja, urah poučevanja ipd.
Celotna publikacija Pogled na izobraževanje (v angleškem jeziku) na skupno 472 straneh je dostopna – na tej povezavi, prav tako pa so pri OECD posamezne podatke povzeli za vsako posamezno državo članico posebej, za Slovenijo si jih lahko ogledate – tukaj.
Naslovna fotografija: Pixabay