Ljubljana, 10. 9. 2024

Pogled na izobraževanje 2024

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je 10. septembra 2024 predstavila novo izdajo svoje letne publikacije Pogled na izobraževanje 2024 (Education at a Glance 2024), ki predstavlja najobširnejši pregled izbranih mednarodno primerljivih podatkov o učinkih, rezultatih in vplivu izobraževanja, dostopu, vključenosti in napredovanju skozi šolski sistem, finančnih virih, vloženih v izobraževanje, obsegu pouka za učence, o učiteljih in ravnateljih, njihovih plačah, učni in delovni obveznosti.

V publikaciji Pogled na izobraževanje 2024 namenja OECD osrednjo pozornost zagotavljanju enakih možnosti v izobraževanju (equity), pri čemer poudarja, da lahko visokokakovosten vzgojno-izobraževalni sistem, ki je dostopen za otroke iz vseh družbeno-ekonomskih okolij, pomeni izhod iz revščine in omogoči posamezniku, da v polnosti razvije svoje potenciale. Napredek OECD vidi v zmanjšanju deleža tistih v starostni skupini od 25 do 34 let, ki nimajo končane osnovnošolske izobrazbe, ob tem pa izpostavlja, da družinsko ozadje še vedno pomembno vpliva na izobraževalne dosežke posameznika. Tako navajajo, da manj kot petina odraslih, katerih starši niso končali osnovne šole, pridobi univerzitetno diplomo ali konča druge oblike terciarnega izobraževanja; prav tako pa velja, da je pomembno manjši delež otrok iz dohodkovno prikrajšanih družin vključen v predšolsko vzgojo, preden dopolnijo tri leta. Ta zgodnja prikrajšanost, ugotavljajo, se zatem ohranja na različnih ravneh, vpliva na uspešnost v osnovni šoli in zmanjšuje verjetnost, da bo posameznik končal srednješolsko in visokošolsko izobraževanje. Po besedah OECD to kaže, da je nujno z ustreznimi ukrepi poseči v zgodnje otroštvo in izobraževanje, da bi ublažili posledice socialno-ekonomske prikrajšanosti in otrokom omogočili enake možnosti za prihodnje življenje. Številne države so s tem namenom znižale starostno mejo začetka obveznega izobraževanja in v obdobju od leta 2015–2021 namenile tudi več javnih sredstev za predšolsko vzgojo.

Kot še enega od pomembnih perečih izzivov vzgojno-izobraževalnega sistema OECD v publikaciji Pogled na izobraževanje 2024 izpostavlja pomanjkanje ustrezno usposobljenih učiteljev. Države se s tem spoprijemajo različno, OECD pa ugotavlja, da zgolj finančne spodbude za privabljanje v pedagoški poklic niso dovolj. Pomembni so tudi ukrepi, med drugim močna strokovna podpora zaposlenim v izobraževanju in priznavanje pomena izobraževanja in izobraževalcev v družbi. V skladu s temo letošnje publikacije OECD poudarja, da lahko pomanjkanje učiteljev vpliva na številne vidike (ne)enakosti v izobraževanju.

Prav tako OECD opozarja na vztrajajoče razlike med spoloma in dejstvo, da se ženske na trgu dela, četudi so bolje izobražene v primerjavi z moškimi, soočajo s številnimi ovirami in neenakostmi. Po podatkih OECD so dekleta po skoraj vseh izobraževalnih merilih uspešnejša od fantov, tudi terciarno izobraževanje konča več mladih žensk (54 %) kot moških (41 %), a jim to ne zagotavlja enakovrednih možnosti za zaposlitev in zaslužek na trgu dela.  

Po podatkih publikacije Pogled na izobraževanje 2024 so države OECD leta 2021 v povprečju namenile za izobraževalne institucije (od primarne do terciarne ravni) 4,9 % bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je iz javnih in iz zasebnih virov skupaj za delovanje izobraževalnih ustanov (od primarne do terciarne ravni) leta 2021 namenila 4,6 % BDP.

Delež javnih sredstev iz proračuna za izobraževanje (od primarne do terciarne ravni) znaša na ravni OECD v povprečju 10 % celotne javne porabe. Slovenija je leta 2021 namenila za izobraževanje 9,1 odstotka javnih sredstev iz proračuna (vključno z raziskovalno in razvojno dejavnostjo). Financiranje izobraževanja iz javnih proračunskih sredstev je v Sloveniji manj stabilno, kot to velja za države OECD. To, koliko sredstev država nameni izobraževalnim institucijam v deležu BDP in javnih sredstev, izpostavlja OECD, je pomemben kazalnik tega, kakšen pomen pripisuje izobraževanju, ko gre za razporejanje proračunskih sredstev.

Podatki iz letne publikacije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj –  Pogled na izobraževanje 2024 (Education at a Glance 2024, EAG2024) prinašajo tudi podrobnosti o plačah učiteljev in ravnateljev na posameznih ravneh izobraževanja, podana je tudi primerjava plač učiteljev in ravnateljev s prejemki drugih zaposlenih s terciarno izobrazbo v primerljivih poklicih. V publikaciji je prav tako mogoče najti podatke o starosti in spolu učiteljev, izdatkih za učenca na posameznih ravneh izobraževanja, urah poučevanja ipd.

Celotna publikacija Pogled na izobraževanje 2024 (v angleškem jeziku) na skupno 498 straneh je dostopna – na tej povezavi.