Pogled na izobraževanje 2025

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je 9. septembra 2025 predstavila novo izdajo svoje letne publikacije Pogled na izobraževanje 2025 (Education at a Glance 2025), ki predstavlja najobširnejši pregled izbranih mednarodno primerljivih podatkov o učinkih, rezultatih in vplivu izobraževanja, dostopu, vključenosti in napredovanju skozi šolski sistem, finančnih virih, vloženih v izobraževanje, obsegu pouka za učence, o učiteljih in ravnateljih, njihovih plačah, učni in delovni obveznosti.

V publikaciji Pogled na izobraževanja 2025 namenja OECD osrednjo pozornost terciarnemu izobraževanju, pri čemer preučuje stopnje dosežene izobrazbe, razlike v izidih na trgu dela glede na področje študija, stopnje dokončanja študija ter spretnosti odraslih z doseženo terciarno izobrazbo. Dodatno poglavje prinaša rezultate raziskave Survey of Adult Skills 2023 (PIAAC) in jih povezuje z drugimi ustreznimi kazalniki.

Temelj za uspešno nadaljnje izobraževanje in življenje je kakovostna predšolska vzgoja

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj v spremni besedi k aktualni publikaciji poudarja, da se ob digitalnem prehodu in spreminjanju družbe povečujejo potrebe po znanju in kvalifikacijah na višji ravni. Skladno s podatki v državah OECD konča terciarno izobraževanje visok odstotek posameznikov, tj. 48 % v primerjavi s samo 27 % leta 2000, ti diplomanti pa ponavadi zaslužijo več, imajo stabilnejše zaposlitve, so bolj zdravi in bolj družbeno angažirani v primerjavi s preostalo populacijo.

A navkljub visokemu deležu terciarno izobraženih, podčrtuje OECD, je omenjena raziskava o spretnostih odraslih PIAAC pokazala, da sama diploma še ne pomeni nujno tudi visoke usposobljenosti. Leta 2023 tako kar 13 % terciarno izobraženih odraslih v 29 državah OECD ni doseglo niti osnovne ravni pismenosti – razumeli so lahko zgolj kratka besedila o znanih temah. Omenjeno kaže, da morajo države ne le zagotavljati boljšo dostopnost terciarnega izobraževanja, temveč tudi poskrbeti, da je to izobraževanje ustrezno in visokokakovostno. Izziv predstavlja tudi podatek, da je v preučevanem obdobju v 32 državah OECD in partnerskih državah pravočasno diplomiralo le 43 % študentov prve stopnje, znotraj treh dodatnih let pa komaj 70 %. Stopnje dokončanja so nižje pri moških (63 % v primerjavi s 75 % pri ženskah). Med ukrepi politike, s katerimi bi lahko pripomogli, da bi se to izboljšalo, OECD našteva krepitev akademske priprave in poklicnega usmerjanja v srednjih šolah ter oblikovanje terciarnih programov z jasno določenimi zaporedji predmetov in podporo za tiste, ki to potrebujejo. Zagovarjajo tudi potrebo po bolj vključujočih in prilagodljivih oblikah terciarnega izobraževanja, v okviru katerih bi bolj upoštevali raznolike profile učencev, ter po krajših in bolj ciljno usmerjenih programih, kot so t. i. mikrokvalifikacije.

V spremni besedi OECD izpostavlja še, da je vpliv družinskega ozadja na pridobitev terciarne izobrazbe ostal bistven. Leta 2012, denimo, je visokošolsko diplomo pridobilo le 23 % mladih odraslih, katerih starši niso končali srednje šole, v primerjavi s 65 % tistih, pri katerih je vsaj eden od staršev zaključil univerzitetno izobraževanje. Tudi leta 2023 je velika razlika še vztrajala: terciarno izobrazbo je doseglo le 26 % mladih iz družin, v katerih so starši slabše izobraženi, medtem ko je bil ta odstotek v družinah z visoko izobrazbo izrazito višji, 70 %. Nekaterim državam – Danski, Angliji, flamski skupnosti v Belgiji – je uspelo, da so s ciljanimi ukrepi te razlike zmanjšale.  Na osnovnošolski in srednješolski ravni socialno-ekonomski status prav tako pomembno vpliva na šolski uspeh – v nekaterih državah po podatkih raziskave PISA pojasni 20 % ali več razlik v matematičnih rezultatih. Da se te razlike ne bi še poglabljale, je treba po priporočilih OECD dodatno podpreti učence in šole, ki so kakorkoli v slabšem položaju. OECD opozarja, da pereča problematika pomanjkanja učiteljev nesorazmerno prizadene prav omenjene učence in da je pomanjkanje nujno nasloviti. Priporoča, da je treba celostno pristopiti k zagotavljanju enakih možnosti na vseh ravneh izobraževanja, hkrati poskrbeti za boljše možnosti vpisa v nadaljnje izobraževanje in večjo kakovost le-tega, da bi lahko zadovoljili potrebe po zahtevanih spretnostih. Temelj za to je kakovostna predšolska vzgoja, ki se povezuje z boljšimi učnimi dosežki posameznika, ti pa pozneje zagotavljajo boljše življenje in prinašajo številne prednosti za družbo in gospodarstvo.

Kako resno je pomanjkanje učiteljev?

Tudi v letošnji izdaji publikacije Pogled na izobraževanje OECD nadaljuje s sistematičnim spremljanjem perečega izziva pomanjkanja ustrezno usposobljenih učiteljev, s katerim se globalno sooča vzgojno-izobraževalni sistem. Države se s tem spoprijemajo različno, OECD pa ponovno ugotavlja, da zgolj finančne spodbude za privabljanje v pedagoški poklic niso dovolj. Pomembni so tudi ukrepi, med drugim močna strokovna podpora zaposlenim v izobraževanju in priznavanje pomena izobraževanja in izobraževalcev v družbi. Privabljanje učiteljev, ki so že opravili drugo kariero, v šolstvo lahko po navedbah publikacije Education at a Glance 2025 pomaga ublažiti pomanjkanje učiteljev, hkrati pa naj bi to v poklic privabilo posameznike s širšim naborom izkušenj.

Pri OECD so že ob robu izdaje lanskoletnega poročila izpostavili, da je reševanje pomanjkanja zaposlenih v izobraževanju zahtevnejše kot v drugih sektorjih, in sicer zaradi povsem specifične narave pedagoškega poklica. Ocenili so, da je pomanjkanje učiteljev posledica zmanjševanja privlačnosti učiteljskega poklica, deloma zaradi nizkih plač, številnih stresnih dejavnikov, ki spremljajo poučevanje, vse večjih administrativnih obremenitev, omejenih možnosti za karierno napredovanje. OECD dodatno opozarja, da izziv pomanjkanja učiteljev še zaostruje dejstvo, da je veliko učiteljev pred upokojitvijo in bi bilo treba pridobiti v poklic še več mladih. Slednje je še zlasti zahtevno v ruralnih okoljih in drugače prikrajšanih okoljih, kar vodi v vzpostavljanje neenakosti v izobraževanju.

Povprečna starost učiteljev in deleža mladih ter starejših učiteljev so po navedbah OECD ključni kazalniki zmožnosti posamezne države, da okrepi (prenovi) svojo učiteljsko delovno silo. Višja povprečna starost učiteljev in večji delež starejših učiteljev nakazujeta bližajoči se val upokojitev, kar lahko poslabša že obstoječe pomanjkanje učiteljev. Nizek delež mladih učiteljev, ki so šele vstopili v poklic, lahko medtem nakazuje na težavo pridobivanja novih kandidatov za poklic, kar vodi v skrb, ali bo v prihodnje mogoče zagotoviti ustrezno usposobljene zaposlene.

Pomanjkanje učiteljev, odločno opozarja OECD, zmanjšuje kakovost poučevanja, saj lahko med drugim vodi do povečanja števila učencev v razredih, večjih obremenitev obstoječih učiteljev, zaposlovanja kadra brez ustreznih kvalifikacij ter neenakosti med posameznimi regijami in šolami. V povezavi z razširjenostjo pomanjkanja učiteljev v državah OECD so pripravljavci poročila namenili pozornost deležu nezasedenih učiteljskih mest, deležu učiteljev brez ustreznih kvalifikacij in deležu učiteljev, ki zapustijo poklic. V povprečju OECD je delež nezasedenih učiteljskih mest nizek, a obstajajo med državami razlike; pomanjkanje je praviloma večje na srednješolski ravni kot v osnovni šoli. OECD, kot omenjeno, meri tudi delež učiteljev, ki niso povsem ustrezno kvalificirani za delo, ki ga opravljajo – v povprečju je bilo na ravni OECD v šolskem letu 2022/23 takih 5,6 % učiteljev v srednji šoli in 7,1 % učiteljev v srednji šoli. Najvišje deleže, tj. več kot 15 %, neustrezno usposobljenih učiteljev imajo na Danskem,  Švedskem, Islandiji in v Estoniji. Zviševanje deleža neustrezno usposobljenih učiteljev po navedbah OECD kaže na to, da države pomanjkanje naslavljajo z zaposlovanjem kadra brez vseh potrebnih kvalifikacij. Po podatkih OECD je v šolskem letu 2022/23 iz učiteljskega poklica odšlo približno 6,5 % učiteljev (od predšolske do srednješolske ravni), največ na Danskem, v Estoniji in Litvi. Pri tem je povedno, da v približno polovici odhodov razlog ni bila upokojitev, odhodi pa tako kažejo tudi na nezadovoljstvo s poklicem in izgorelost, ne zgolj staranje učiteljske populacije, ki je sicer tudi predstavlja pomemben izziv. V Sloveniji se je delež učiteljev v srednjih šolah, ki so starejši od 50 let, v desetletnem obdobju zvišal s 33 % (2013) na 49 % (2023), medtem ko je povprečje OECD 38 % (leta 2023; in 36 % leta 2013).  

Med rešitvami za izboljšanje pomanjkanja učiteljev Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj priporoča: izboljšanje statusa poklica in plač, zmanjšanje administrativnih bremen, boljše mentorstvo in podporo mladim učiteljem, ustvarjanje poti za vstop iz drugih poklicev (druga kariera), posebne ukrepe za privabljanje učiteljev za t. i. STEM področja in v podeželske šole.

Vlaganje v vzgojo in izobraževanje

Po podatkih publikacije Education at a Glance 2025 so države OECD leta 2025 v povprečju namenile za izobraževalne institucije (od primarne do terciarne ravni) 4,7 % bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je iz javnih in iz zasebnih virov (upoštevaje sredstva za raziskave in razvoj) skupaj za delovanje izobraževalnih ustanov (od primarne do terciarne ravni) leta 2022 namenila 4,6 % BDP (enako kot leto poprej).

Delež javnih sredstev iz proračuna za izobraževanje (od primarne do terciarne ravni) znaša na ravni OECD v povprečju 10 % celotne javne porabe. Slovenija je leta 2022 namenila za izobraževanje 9,0 % (vključno z raziskovalno in razvojno dejavnostjo). Financiranje izobraževanja iz javnih proračunskih sredstev je v Sloveniji manj stabilno, kot to velja za države OECD. To, koliko sredstev država nameni izobraževalnim institucijam v deležu BDP in javnih sredstev, izpostavlja OECD, je pomemben kazalnik tega, kakšen pomen pripisuje izobraževanju, ko gre za razporejanje proračunskih sredstev.

Podatki iz letne publikacije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj –  Education at a Glance 2025 (EAG2025) prinašajo tudi podrobnosti o plačah učiteljev in ravnateljev na posameznih ravneh izobraževanja in prav plače, kot poudarjajo pripravljavci poročila, predstavljajo enega od pomembnih dejavnikov privlačnosti učiteljskega poklica. Podana je tudi primerjava plač učiteljev in ravnateljev s prejemki drugih zaposlenih s terciarno izobrazbo v primerljivih poklicih. V publikaciji je mogoče najti tudi podatke o starosti in spolu učiteljev, izdatkih za učenca na posameznih ravneh izobraževanja, urah poučevanja ipd.

Celotna publikacija Pogled na izobraževanje 2025 (v angleškem jeziku) na skupno 537 straneh je dostopna – na tej povezavi.

 

Vir: OECD (2025), Education at a Glance 2025: OECD Indicators, OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/1c0d9c79-en.