Ljubljana, 30. 9. 2026

Pogled na izobraževanje 2026

Letna publikacija Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pogled na izobraževanje (Education at a Glance, EAG 2026), ki je bila objavljena 29. septembra 2026, prinaša mednarodno primerljive podatke o izobraževalnih sistemih po svetu. Pozornost namenja izobrazbi, ki jo dosežejo posamezniki v različnih državah, vključevanju v izobraževanje, financiranju in organizaciji vzgojno-izobraževalnih sistemov.

V izdaji za leto 2026 je v ospredju pereče pomanjkanje učiteljev: kakšne so posledice za izobraževanje in kako se lahko izobraževalni sistemi na izzive, ki jih prinaša premalo kadra, odzovejo.

Pomanjkanje učiteljev je razširjena težava

S pomanjkanjem učiteljev se, kot izhaja iz publikacije Pogled na izobraževanje 2026, sooča večina izobraževalnih sistemov OECD, a so težave v posameznih državah različne. Najbolj izrazito je pomanjkanje učiteljev v Latviji in Luksemburgu: tam je bilo na začetku šolskega leta 2024/25 nezasedeno približno vsako petindvajseto učiteljsko mesto v srednjih šolah. V večini drugih držav, za katere so dostopni podatki, so bila nezasedena manj kot tri od stotih mest, pogosto celo manj kot eno. Za Slovenijo v poročilu Pogled na izobraževanje 2026 podatek o deležu nezasedenih učiteljskih mest ni naveden.

Kadrovska stiska se, izpostavlja OECD, kaže tudi v tem, da šole zaposlujejo učitelje, ki nimajo vseh običajno zahtevanih kvalifikacij. V državah OECD v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v povprečju skoraj vsak deseti učitelj ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev. Tudi za ta kazalnik v EAG 2026 ni objavljen podatek za Slovenijo. Kot je dodano v poročilu, lahko problematiko pomanjkanja učiteljev dodatno otežijo dolgotrajne odsotnosti.

Pomanjkanje učiteljev tudi ni povsod enako. Pogosto je izrazitejše na oddaljenih območjih in v prikrajšanih okoljih, pa tudi pri nekaterih predmetih. Najbolj primanjkuje učiteljev matematike in naravoslovja, manj pogosto pa učiteljev umetnosti, družboslovja in športne vzgoje.

_{V EAG 2026 za prva dva kazalnika za Slovenijo niso navedeni primerljivi podatki. Pri tretjem je navedeno, da učitelji z drugo kariero predstavljajo 3,3 odstotka vseh slovenskih učiteljev; povprečje OECD, 8,4 odstotka, pa se nanaša na učitelje nižje sekundarne ravni (v Sloveniji to usstreza zadnjemu triletju OŠ). OECD učitelje z drugo kariero opredeljuje kot tiste z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj zunaj izobraževanja, ki poučevanja niso izbrali za svoj prvi poklic.}

Kaj vpliva na zadovoljstvo v poklicu

Na zadovoljstvo učiteljev, kot navaja OECD, vplivajo plača in drugi delovni pogoji, pa tudi odnosi z učenci, starši in vodstvom, šolska klima, strokovna avtonomija ter družbeno priznanje poklica. Po podatkih OECD je z delom zadovoljnih 85 odstotkov učiteljev, podobno kot to velja za zaposlene v drugih poklicih. A tudi tu obstajajo razlike med državami: na Japonskem je delež učiteljev, ki so zadovoljni z delom, za 20 odstotnih točk višji kot med zaposlenimi v drugih poklicih; v Čilu je za 21 odstotnih točk nižji. OECD kot eno od možnosti za pridobivanje in večjo raznolikost učiteljskega kadra navaja urejene poti v poklic za posameznike z izkušnjami iz drugih panog. V Avstraliji in na Nizozemskem, denimo, je po takšni poti v poučevanje vstopilo več kot 15 odstotkov učiteljev na nižji sekundarni ravni; v Sloveniji jih je 3,3 odstotka, v povprečju OECD pa 8,4 odstotka.

Podatki raziskave TALIS 2024, ki so povzeti v EAG 2026, kažejo, da je s plačo zadovoljnih 32,7 odstotka slovenskih učiteljev, v OECD pa 38,7 odstotka. Z drugimi zaposlitvenimi pogoji je zadovoljnih 72,7 odstotka slovenskih učiteljev, ki poučujejo v zadnjem triletju osnovne šole (po mednarodni klasifikaciji gre za nižje sekundarno izobraževanje) in 68,4 odstotka učiteljev v OECD. Da družba ceni njihov poklic, meni 7,4 odstotka slovenskih učiteljev iz zadnjega triletja osnovne šole, v OECD pa 21,7 odstotka.

Pomanjkanje učiteljev kot del širših sprememb na trgu dela

Pomanjkanje učiteljev je, kot navajajo pri OECD, povezano s širšim pomanjkanjem usposobljenih delavcev. Zaposlovanje otežujejo staranje prebivalstva, posledice pandemije covida-19 in veliko povpraševanje po visoko usposobljenih zaposlenih. V več kot polovici držav z dostopnimi podatki je delež nezasedenih delovnih mest v celotnem gospodarstvu višji kot v šolstvu, zato izobraževalni sistemi za usposobljene delavce tekmujejo z drugimi panogami. OECD navaja, da bi lahko učiteljem pomagali tehnologija, specializirano podporno osebje in drugačna organizacija pouka, ki bi jim omogočila več časa nameniti nalogam, pri katerih lahko najbolje uporabijo svoje znanje.

Trg dela vpliva tudi na zaposlitvene možnosti mladih in vrednost pridobljenih kvalifikacij. V državah OECD se je v starostni skupini od 25 do 34 let delež terciarno izobraženih med letoma 2015 in 2025 povečal s 40 na 47 odstotkov. Med letoma 2023 in 2025 se je njihova povprečna brezposelnost zvišala za 0,4 odstotne točke, med mladimi z zaključeno srednješolsko izobrazbo pa se je znižala za 0,2 odstotne točke. Takšno razhajanje so pri OECD zabeležili prvič, odkar od leta 2000 spremljajo te podatke. Kot navajajo, še ni jasno, ali gre za začasno spremembo ali začetek dolgotrajnejšega trenda, zato poudarjajo, da je treba gibanja spremljati in se odzvati, če bi se koristi terciarne izobrazbe na trgu dela začele zmanjševati.

Celotna publikacija OECD Education at a Glance 2026 (v angleškem jeziku) je dostopna na tej povezavi, kjer najdete tudi pregled za Slovenijo.

V Svizu bomo izbrane ugotovitve iz publikacije podrobneje predstavili tudi na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom učiteljev.

_{Naslovna fotografija ustvarjena z UI.}