Pogled na izobraževanje in zaposlene
Ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev so pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in evropskem informacijskem omrežju za izmenjavo podatkov o izobraževanju Eurydice izdali redni letni publikaciji Pogled na izobraževanje 2022 (Education at a Glance 2022) in Plače učiteljev in ravnateljev v Evropi 2020/21 (Teachers' and School Heads' Salaries and Allowances in Europe – 2020/2021), podrobnejše podatke o zaposlenih v slovenskih vrtcih in šolah pa je predstavil tudi Statistični urad Republike Slovenije.
Letna publikacija Pogled na izobraževanje (Education at a Glance, EAG), ki jo pripravlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), predstavlja pomemben vpogled v izobraževanje v posameznih članicah OECD in partnerskih državah, oblikovalcem šolske politike pa ponudi dobrodošle smernice za zagotavljanje večje učinkovitosti in enakosti v izobraževanju. V tokratni izdaji publikacije EAG2022 je osrednja tema visokošolsko izobraževanje, a prinaša tudi podatke o vseh predhodnih stopnjah izobraževanja, od predšolske vzgoje naprej, prav tako pa vključuje analizo nadaljujočega se vpliva covida-19 na izobraževalne politike v posameznih državah. V okviru slednje OECD za Slovenijo poudarja, da pri nas drugače kot v številnih preučevanih državah kljub dolgotrajnemu zaprtju šol in šolanju na daljavo niso bili na nacionalni ravni oblikovani nobeni programi, s katerimi bi naslovili posledice pandemije oziroma izravnali primanjkljaje, ki so v tem času pri učencih nastali. Na to, kako nesorazmerno je pandemija covida-19 prizadela posameznike iz prikrajšanih okolij kaže tudi ugotovitev, da se je število mladih, ki niso bili vključeni v izobraževanje, usposabljanje ali niso bili zaposleni, začelo v prvi četrtini leta 2021 opazno zviševati, medtem ko je bilo v obdobju od leta 2013 do 2019 razmeroma stabilno.
V zbranih podatkih OECD med drugim izpostavlja zviševanje deleža mladih, ki pridobijo terciarno izobrazbo, vpliv izobrazbe na zaposlitvene možnosti posameznika, prevladujoči delež žensk med visokošolsko izobraženimi, značilnosti in organiziranost posameznih stopenj izobraževanja, prinaša pa tudi podatke o plačah učnega osebja, njihovem delovnem času itd. Kar se tiče plač, pri OECD poudarjajo, da te predstavljajo enega od pomembnih dejavnikov privlačnosti učiteljskega poklica. V Sloveniji so po zbranih podatkih učiteljice in učitelji na večini ravni izobraževanja in različnih točkah na karierni lestvici še zmeraj plačani slabše kot kolegice in kolegi v državah članicah OECD in EU22. Velja tudi, da so plače učiteljev od predšolske do srednješolske ravni, če jih primerjamo s prejemki drugih zaposlenih s terciarno izobrazbo, nižje. V zadnjem triletju osnovnošolskega izobraževanja, denimo, so slovenski učitelji plačani 10,3 odstotka manj kot drugi terciarno izobraženi na primerljivih delovnih mestih.
Pomemben kazalnik tega, kakšen pomen posamezna država pripisuje izobraževanju, predstavlja tudi to, koliko sredstev država nameni izobraževalnim institucijam kot delež bruto domačega proizvoda in javnih sredstev, ko gre za prerazporejanje proračunskih sredstev. Po podatkih publikacije Pogled na izobraževanje 2022 so države OECD leta 2019 v povprečju namenile za izobraževalne institucije (od primarne do terciarne ravni) 4,9 % BDP, Slovenija pa je iz javnih in iz zasebnih virov skupaj za delovanje izobraževalnih ustanov zagotovila 4,2 % BDP (enako kot leto pred tem). Iz proračuna je naša država za izobraževanje namenila 9,5 odstotka javnih sredstev, medtem ko je bilo povprečje OECD 10,6 odstotka, EU22 pa 9,6.
Plače učiteljev in ravnateljev v Evropi 2020/21
Poročilo informacijskega omrežja Eurydice vsebuje pregled zakonsko določenih plač učiteljev in ravnateljev v javnih šolah in vrtcih na predprimarni, primarni in sekundarni ravni v Evropi. Primerjalne analize zajemajo 39 evropskih sistemov izobraževanja in preučujejo zakonsko določene plače učiteljev začetnikov in možnosti zviševanja v celotni karieri. Analizirajo glavne spremembe v zadnjih letih, povprečne plače učiteljev vključno z dodatki, plače ravnateljev. V poročilu je tako med drugim mogoče najti odgovore na vprašanja, ali so učitelji v Evropi dobro plačani, kakšne možnosti za karierni razvoj imajo in kako je to povezano z zviševanjem plače, ali so učitelji v zadnjih letih pridobili ali izgubili na kupni moči, kakšne politike usklajevanja plač in dodatkov se uporablja itd.
Kot navajajo pri Eurydice, se zakonsko določene začetne letne plače učiteljev po evropskih državah pomembno razlikujejo. Letne bruto zakonsko določene plače se po državah gibljejo od okoli 5 tisoč do 90 tisoč evrov. V petih državah članicah EU (Bolgarija, Latvija, Madžarska, Poljska in Romunija) je bila bruto začetna letna zakonsko določena plača učiteljev manj kot 10 tisoč evrov. Po podatkih Eurydice so učitelji začetniki v naši državi prejemali letno bruto zakonsko določeno plačo v višini 19.777 evrov. Najvišje letne bruto zakonsko določene začetne plače so med državami članicami prejemali učitelji v Nemčiji in na Danskem, in sicer nad 50 tisoč evrov. V sedmih državah (Nemčiji, Finski, Švedski, Albaniji, Bosni in Hercegovini, Švici in Lihtenštajnu) začetna zakonsko določena plača narašča glede na raven izobraževanja in je v večini držav odvisna od minimalnih kvalifikacijskih zahtev. Slovenija spada med 11 držav, v katerih je začetna zakonsko določena plača enaka ne glede na raven izobraževanja.
Precej različne so tudi možnosti povečanja zakonsko določenih plač v karieri učitelja. Odvisno od države se lahko začetne plače med kariero učiteljev povečajo od 16 % (na Danskem in v Srbiji) do 143 % (na Cipru). Razpon med začetno plačo in plačo na vrhu plačne lestvice je v Sloveniji velik, saj je zakonsko določena plača na vrhu plačne lestvice za 87 % višja od začetne. Slovenija se obenem tudi uvršča v majhno skupino držav (skupaj z Irsko, Ciprom, Nizozemsko in Poljsko) z možnostjo za velik dvig plače že v prvih 15 letih dela v izobraževanju. Po podatkih Eurydice je plača učiteljev po 15 letih dela v izobraževanju 56 % višja od začetne. Povprečno potrebno število let za dosego vrha plačnega razpona, sega od 12 let na Danskem do 42 let na Madžarskem. Na Irskem, Cipru, Nizozemskem in Poljskem se lahko zakonsko določene začetne plače učiteljev povečajo za več kot 60 % v prvih 15 letih delovanja, v naslednjih letih pa še več. Slovenija se uvršča v skupino sedmih držav v katerih učitelji povprečno potrebujejo do vrha plačne lestvice od 20 do 30 let. Po podatkih Eurydice slovenski učitelji v povprečju lahko dosežejo vrh plačne lestvice po 25 letih dela v izobraževanju. Učiteljem so se med šolskima letoma 2019/2020 in 2020/2021 zvišale zakonsko določene plače v večini izobraževalnih sistemov, vendar so bila povišanja plač na splošno skromna ali vezana na indeks inflacije. Od šolskega leta 2014/15 do 2020/21 so v desetih državah začetne plače učiteljev/vzgojiteljev (prilagojene glede na inflacijo) ostale enake ali se nižale. V nasprotju s tem je najvišja povečanja, več kot 30 % v zadnjih petih letih mogoče najti v več državah srednje in vzhodne Evrope (Bolgariji, Češkem, Estoniji, Latviji, Litvi in Slovaški), ter na Islandiji in v Srbiji. V Sloveniji so se začetne učiteljev in vzgojiteljev zvišale za 10 odstotkov.
Na podlagi omenjenih virov podatkov (Statističnega urada RS, publikacij Pogled na izobraževanje 2022 in Plače učiteljev in ravnateljev v Evropi 2020/21) in dodatno Mednarodne raziskave o poučevanju in učenju TALIS (Teaching and Learning International Survey) je pregled stanja v slovenskem izobraževanju ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev pripravilo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – dokument je dostopen na tej povezavi.