Položaj študentov

Poslanci in poslanke so v ponedeljek, 23. oktobra, na izredni seji soglasno potrdili Zakon za urejanje položaja študentov, ki so ga sicer pripravili v Študentski organizaciji Slovenije. Z zakonom se odpravlja večji del varčevalnih ukrepov za študente, ki jih le pred petimi leti uvedel Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Zakona je sicer v parlamentarno proceduro vložil predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je  ocenil, da je zakon izhodišče za začetek boljših časov za študente, saj jim bo omogočil, da se lažje posvetijo svojemu osnovnemu poslanstvu (študiju in raziskovanju).

Poglavitni elementi zakona so podaljšanje možnosti koriščenja študentskih bonov do 21. ure. Študentom bo po zakonu podaljšano koriščenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar največ do konca študijskega leta, v katerem dopolnijo 26 let. Študentom, ki med študijskim letom izpolnijo pogoje za pridobitev dodatka za bivanje, bo omogočeno pridobiti dodatek s prvim dnem meseca, ki sledi nastanku spremembe. Tudi status študentom ne bo več prenehal z dnem, ko magistrirajo, ampak z iztekom študijskega leta, v katerem magistrirajo. Zakon še ureja potrebe študentov s posebnimi potrebami.

Se je pa pretekli teden z javnim pismom proti krčenju študentskih pravic oglasilo tudi Društvo Iskra. V pismu opozarjajo na krčenje študentskih pravic, ki so ga povzročile zadnje spremembe zakona o visokem šolstvu. K sopodpisu so povabili tudi druge organizacije, tudi naš sindikat, ki se je skladno s sklepom Izvršilnega odbora temu tudi pridružil. V nadaljevanju objavljamo pismo v celoti, ki so ga predstavniki Iskre pretekli teden predali predstavnikoma Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, državnemu sekretarju Tomažu Bohu in direktorju direktorata za visoko šolstvo Stojanu Sorčanu.

JAVNO PISMO PROTI KRČENJU ŠTUDENTSKIH PRAVIC

Spet je tukaj oktober in z njim enaki problemi kot vsako jesen. Še pred nekaj dnevi je več kot 2000 študentk in študentov ostalo brez zdravstvenega zavarovanja in ostalih pravic, povezanih s statusom študenta (štipendije ter subvencije za prehrano, bivanje in javni prevoz). Razlogi, ki jih navaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), so kratkomalo bizarni: šlo naj bi za ureditev stanja vpisanih v predbolonjske študijske programe in omejitev izkoriščanja socialnih pravic s strani fiktivno vpisanih študentov – a kako so v isti koš padli še študentje enovitih magistrskih programov, zaporedno, vzporedno in izredno vpisani, tisti, ki so se prepisali v višjih letnikih in celo študenti v izrednih okoliščinah, je jasno samo MIZŠ. Ministrstvo je trdilo (in še vedno trdi), da ni šlo za napako, a po pritisku medijev, študentov in političnih strank so visokošolski informacijski sistem vseeno popravili tako, da študentje enovitih programov in študentje v izrednih okoliščinah niso več sankcionirani. Seveda ministrstvo te napake ne more priznati. Če bi jo, potem bi to zahtevalo popravek Zakona o visokem šolstvu in konec namernega varčevanja na račun študentov in izobraževanja.

Praksa MIZŠ je tudi sicer v popolnem nasprotju z njihovo retoriko, ki je polna poudarkov o pomembnosti znanja ter spodbujanja odličnosti. Ministrica Maja Makovec Brenčič na eni strani v sklopu predvolilne kampanje mlade nagovarja, na drugi strani pa izvaja tovrstne politike, ki omejujejo kvalitetno izvedbo študija. Ministrica je članica vlade, ki se nenehno ponaša s tem, kako je ponovno zagnala gospodarsko rast, a ta očitno ni namenjena izboljšanju položaja mladih in kvalitetnejšemu javnemu šolstvu. Bolj kot za izobrazbo družbe se tej vladi namreč smotrneje zdi sredstva namenjati za preplačane infrastrukturne projekte, potrebe Nata, žico na meji in vodne topove za nadzor nad množicami.

Transparentnost, ki je kot oznaka tako značilna za zgoraj omenjene projekte, je bojda prisotna tudi v zadnji noveli Zakona o visokem šolstvu (ZViS), sprejeti novembra 2016, ki naj bi uvedla “enotni in transparentni sistem socialnih transferjev za študij“. A ta enoten in transparenten sistem, ki je tudi vzrok za zmedo, omenjeno v uvodu, je bil uveden neenotno in netransparentno – z amandmajem, ki je bil sprejet mimo javne razprave.

Utrujajoče se je vsako jesen ukvarjati z istimi problemi, ki se iz leta v leto poglabljajo. Ob koncu letošnjega koledarskega leta se pripravlja obravnava svežega predloga novega ZViS, od katerega pričakujemo, skladno s trendi, izkušnjami in videnim, dodatno omejevanje študentskih pravic, omejevanje dostopnosti študija ter njegovo nadaljnjo komercializacijo.

Ena od lekcij našega petletnega ukvarjanja s področjem visokega šolstva je, da je edini način za ohranjanje pravic študentov in ubranitev javnega visokega šolstva organiziran pritisk dobro poučenega študentstva, pripravljenega artikulirano zahtevati ne le svoje pravice, ampak predvsem pogoje za zdrav in napreden razvoj celotne družbe.

Zato v Društvu Iskra podpiramo skupino samoorganiziranih oškodovanih študentov, ki so z vztrajnim opozarjanjem na težave vsaj začasno rešili vsaj en del svojih problemov. Ker pa problematika v splošnem ostaja nerešena, ker ne obstaja nobeno zagotovilo, da se identična situacija ne bo ponovila naslednje leto, in ker se napadi ministrstva in vlade na splošno dostopno javno visoko šolstvo ne končajo, od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Vlade Republike Slovenije zahtevamo:

- spremembo zadnje sprejete novele Zakona o visokem šolstvu (ZViS-K) tako, da bo trajanje statusa in pravic, povezanih z njim, urejeno brez dvoumnosti in kontradiktornosti ob hkratni natančni opredelitvi izjem, ko velja drugače;

- da se pravice uredi tudi tistim najodličnejšim, študentkam in študentom, ki študirajo vzporedno in zaporedno, ter tistim, ki iz objektivnih razlogov študirajo izredno;

- da se tistim študentkam in študentom, ki so zamenjali program ali smer študija, omogoči nemoteno dokončanje študija z vsemi pripadajočimi pravicami;

- da se tistim študentkam in študentom enovitih magistrskih programov oziroma tistim v izrednih okoliščinah, katerim so zaradi prvotne napake MIZŠ neupravičeno nastali dodatni stroški, povrne denar;

- da se vsem študentom in študentkam omogoči zaključek študija pod enakimi pogoji, kot so bili predvideni ob začetku njihovega študija;

- da MIZŠ v novem predlogu ZViS celostno naslovi področje visokega šolstva tako, da bo ta skladen z zahtevami po univerzalnem, javno dostopnem in kvalitetnem visokem izobraževanju, ki bo spodbujalo konstruktivno refleksijo in solidarnost, ne pa izkoriščanja okolja ter destruktivne tekmovalnosti;

- da Vlada in MIZŠ omogočita vsem zainteresiranim dolgotrajno in poglobljeno razpravo in sooblikovanje tega pomembnega zakona;

- da Vlada in MIZŠ pri spremembah zakonodaje niti pomislita ne na uvedbo šolnin – niti eksplicitno, niti implicitno, skozi zadnja vrata, kot je to nameravala prejšnja vlada, prav tako naj jasno omejita nabor dejavnosti, katere lahko študentom zaračunavajo posamezni visokošolski zavodi in univerze.