Pomanjkanje učiteljic in učiteljev z vidika spola

Izobraževalna internacionala (Education International – EI) je v začetku tega meseca objavila ugotovitve svoje raziskovalne mreže ResNet, ki povezuje sindikalne predstavnice in predstavnike ter raziskovalke in raziskovalce z vsega sveta. V središču njihove razprave je bilo vprašanje, kako je pomanjkanje učiteljic in učiteljev povezano z neenakostmi med spoloma.

Osrednje sporočilo, ki izhaja iz objave The teacher shortage is not gender-neutral: Researchers call to address inequality, je: kadrovske krize v izobraževanju ni dovolj obravnavati samo s statističnimi podatki o prostih delovnih mestih, številu študentov pedagoških smeri ali zaposlenih, ki zapuščajo poklic. Preučiti je treba tudi globlje družbene in poklicne vzorce: kdo se odloča za učiteljski poklic, kdo v njem ostane, kdo lahko napreduje in čigavo delo je ustrezno cenjeno.

Pomanjkanje zaposlenih je tesno povezano z delovnimi obremenitvami, stresom, skrbstvenimi in družinskimi obveznostmi, spolnimi stereotipi, neenakimi možnostmi za napredovanje ter dolgotrajnim nezadostnim financiranjem javnega izobraževanja.

Zakaj se za učiteljski poklic odloča vse manj mladih?

Direktorica Izobraževalne internacionale za raziskave, politike in zagovorništvo Antonia Wulff je opozorila, da je treba razpravo povezati s strateškimi zavezami, ki jih je svetovni kongres Izobraževalne internacionale sprejel leta 2024. Med njimi je tudi poziv k nujnemu ukrepanju zaradi vse večjega pomanjkanja učiteljic in učiteljev.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vprašanju, zakaj se za učiteljski poklic odloča vse manj mladih.

Pomanjkanja kadra ni mogoče obravnavati kot spolno nevtralnega pojava. Delovne obremenitve, stres, možnosti poklicnega razvoja, napredovanje, nasilje na delovnem mestu in težave z duševnim zdravjem imajo namreč tudi izrazito spolno razsežnost.

Eno osrednjih protislovij izobraževalnih sistemov je, da večino zaposlenih v učiteljskem poklicu predstavljajo ženske, njihov delež pa je še posebej velik v predšolski vzgoji. Kljub temu so v številnih državah na vodstvenih položajih v šolah še vedno večinoma moški.

Članice Izobraževalne internacionale poročajo tudi o delitvi glede na področja poučevanja. Moški so pogosteje zastopani pri matematiki, naravoslovju in tehničnih predmetih, ženske pa pri humanističnih predmetih ter na področjih, povezanih z vzgojo, nego in skrbjo za druge.

Tudi posledice varčevalnih politik niso enakomerno porazdeljene. Kadar vlade zmanjšujejo javne izdatke, sta zdravstvo in izobraževanje praviloma med prvimi prizadetimi področji. Krčenje javnih storitev posebej močno prizadene ženske, saj predstavljajo večino zaposlenih v izobraževanju in med prvimi občutijo posledice slabšanja delovnih pogojev. Varčevanje v izobraževanju zato ni le poseg v kakovost javnih storitev. Pomeni tudi neposredno razvrednotenje dela, ki ga večinoma opravljajo ženske.

Več razprav o spolu še ne pomeni več enakosti

Profesorica sociologije izobraževanja, dela in neenakosti na britanski univerzi Anglia Ruskin Marie-Pierre Moreau je opozorila, da so vprašanja spola v javnih razpravah sicer vse bolj navzoča, vendar večja vidnost sama po sebi še ne prinaša večje pravičnosti. Čeprav se o spolu danes govori več kot nekoč, je enakost spolov hkrati postala predmet ostrih družbenih in političnih sporov.

Neenakost med spoloma v učiteljskem poklicu je vprašanje socialne pravičnosti na več ravneh. Čeprav ženske predstavljajo večino zaposlenih, so pogosto skoncentrirane v slabše plačanih, manj cenjenih ali manj uglednih delih vzgojno-izobraževalnega sistema.

Po drugi strani se moški, ki delajo v vrtcih in osnovnih šolah, pogosto srečujejo z nezaupanjem in predsodki. Tudi to ustvarja ovire pri pridobivanju in ohranjanju kadra v času, ko se številni izobraževalni sistemi že spoprijemajo z resnim pomanjkanjem zaposlenih.

Marie-Pierre Moreau je posebno pozornost namenila jeziku, s katerim se opisuje učiteljski poklic. Jezik namreč ne odseva samo družbene stvarnosti, temveč jo tudi soustvarja. Izraz »feminizacija učiteljstva« se pogosto uporablja zelo ohlapno. Včasih označuje številčno prevlado žensk v poklicu, drugič domnevno ženske lastnosti, povezane s poučevanjem in skrbjo za druge, ali prepričanje, da je učiteljski poklic posebej primeren za ženske.

Takšne razlage lahko utrjujejo predstavo, da sta vzgoja in skrb predvsem žensko delo. S tem prispevajo tudi k razvrednotenju učiteljskega dela.

Marie-Pierre Moreau je zavrnila razširjeno prepričanje, da je učiteljski poklic mogoče brez težav usklajevati z družinskim življenjem. Raziskave iz Združenega kraljestva kažejo, da učiteljice in učitelji pogosto delajo od 50 do 60 ur na teden ter le stežka usklajujejo poklicne in skrbstvene obveznosti.

To ne dokazuje, da je učiteljski poklic že po svoji naravi primernejši za ženske. Nasprotno, kaže na poklic, ki ga zaznamujejo preobremenjenost, nasprotujoča si pričakovanja in nezadostna družbena podpora zaposlenim.

Težava torej ni v tem, da v učiteljskem poklicu prevladujejo ženske. Težava je način, kako družba to prevlado razlaga, kako jo uporablja za utrjevanje stereotipov in kako zaradi njih vrednoti učiteljsko delo.

Kako lahko ukrepamo sindikati

Izobraževalna internacionala je na podlagi razprave svoje raziskovalne mreže izpostavila več nujnih prednostnih nalog za prihodnje raziskovanje in sindikalno delovanje.

Med njimi so:

·         dostop žensk do vodstvenih položajev,

·         plačne razlike med spoloma,

·         razlogi za zapuščanje učiteljskega poklica,

·         stereotipi, povezani s skrbjo za druge in avtoriteto,

·         položaj žensk na podpornih delovnih mestih v izobraževanju,

·         kakovostnejše primerjave med državami.

Sindikalno gibanje se mora odločneje odzivati tudi na stereotipne predstave o feminizaciji učiteljskega poklica in na domneve o njenih posledicah. Kadrovske krize namreč ni mogoče reševati zgolj s pozivi k vpisu na pedagoške študijske programe ali z zaposlovanjem novih ljudi. Enako pomembno je ustvariti razmere, v katerih bodo zaposleni lahko v poklicu ostali, se strokovno razvijali, napredovali ter svoje delo opravljali varno in kakovostno.

Zdravje in dobro počutje zaposlenih

Koordinatorka Izobraževalne internacionale za raziskave, politike in zagovorništvo Gina Pancorbo je predstavila tudi središče za zdravje in dobro počutje zaposlenih v izobraževanju. Gre za skupno platformo, namenjeno podpori sindikatom, njihovim predstavnicam in predstavnikom ter zaposlenim pri prizadevanjih za bolj zdrava delovna okolja. Posebna pozornost je namenjena duševnemu in telesnemu zdravju žensk.

Platforma združuje gradivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, duševnem zdravju in stresu, nasilju zaradi spola, reproduktivnem zdravju ter psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu. Izobraževalna internacionala svoje članice, raziskovalke in raziskovalce ter sindikalne članice in člane poziva, naj prispevajo gradiva, izkušnje in raziskave. Cilj je oblikovati svetovno zbirko znanja in virov, ki bo sindikatom pomagala pri zavzemanju za varnejša, pravičnejša in bolj zdrava delovna okolja.

Tema pomanjkanja učiteljic in učiteljev z vidika spola bo uvrščena tudi na dnevni red pete svetovne konference žensk Izobraževalne internacionale. V razpravi bodo med drugim obravnavali položaj učiteljskega poklica, dostop do zaposlitve, delovne obremenitve in skrbstvene obveznosti.

Ugotovitve, ki jih je objavila Izobraževalna internacionala, kažejo, da pomanjkanja učiteljic in učiteljev ne bo mogoče odpraviti samo s pridobivanjem novih zaposlenih: »Potrebne so širše spremembe delovnih pogojev, financiranja, plačnega sistema, možnosti poklicnega razvoja in napredovanja, porazdelitve skrbstvenega dela ter razmerij moči v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Brez odpravljanja neenakosti med spoloma tudi prizadevanja za privlačen, kakovosten in dolgoročno vzdržen učiteljski poklic ne bodo uspešna.«

_{Naslovna fotografija je bila ustvarjena s pomočjo generativne umetne inteligence.}