Pomladni izlet v Istro
V prvem pomladnem mesecu, natančneje osem dni pred nastopom astronomske pomladi, smo se upokojeni člani in članice Območnega odbora Sviz Novo mesto odločili obiskati kraje s toplejšo klimo, z več sonca. A glej ga zlomka, vremenska napoved za ta dan ni bila obetavna. Zmaga pa je na strani pogumnih. Za dva avtobusa udeležencev je pregnalo slabo vreme. Ko sta se nam pridružila še vodička in vodič, se je potepanje po notranjosti Istre lahko začelo.
Naš prvi »uradni« postanek je bil v Buzetu. Po izstopu z avtobusa so nam nosnice napolnile prijetne vonjave po sveže pečenih piškotih. Pred vhodom v trgovinico tovarnice piškotov Delicia nas je pričakal prijazen lastnik z osebjem. Predstavil nam je zgodovino podjetja, vrste piškotov, ki jih izdelujejo in kam jih plasirajo. Nismo se branili sveže pečenih in ponujenih dobrot – ob kavici, čaju in soku so nam prav teknili. Sledil je še nakup, bolje rečeno, izropanje trgovinice. Po okrepčilu pa smo bili pripravljeni na ogled mesta Buzet – mesta tartufov, tako bi ga poimenovali gurmani. Njegova zgodovina je pestra. Naselje je omenjeno že v času rimskega imperija, v srednjem veku je bilo v lasti oglejskih patriarhov, današnjo podobo pa je mestece dobilo v času beneške vladavine. Lastili so si ga še Francozi, Avstrijci, Italijani. Po drugi svetovni vojni je postal del Jugoslavije, z razglasitvijo neodvisnosti Hrvaške leta 1991 pa je Buzet hrvaško mesto. Vodiči so nam svetovali, naj se septembra vrnemo na festival Subotina.
Pot nas je vodila v Pazin – srce Istre, nenavadno istrsko mesto na vrhu hriba. Na sprehodu po mestu smo spoznavali njegove znamenitosti. Izvedeli smo, da sta na gimnaziji v Pazinu poučevala Slovenca slikar Saša Šantel ter Ivan Kos, ki je bil tudi njen dolgoletni ravnatelj. S krajem so povezane tudi nam znane osebnosti: košarkar in trener Vinko Jelovac, pevka Radojka Šverko, pisatelj in pesnik Vladimir Nazor in drugi. Pazinski grad, zgrajen v 10. stoletju, pa je najbolje ohranjena srednjeveška utrdba v Istri. Ogled nas je napolnil z novim znanjem in spoznanji. Pazinska jama pod gradom in ponor Pazinčice, ki ju je občudoval že Valvazor, sta tudi nas prevzela z občudovanjem. Jama in žrelo ponora sta navdihnila tudi romanopisca Julesa Verna. Mi pa poznamo legendo, zapisal jo je Vladimir Nazor, ki govori o oraču Dragonji ter o nastanku rek: Dragonje, Mirne in Pazinčice.
Naša naslednja postaja je bil Svetvinčenat. Leži v središču južnega dela Istre, na pol poti med Pazinom in Puljem. To slikovito majhno mesto v Istri je znano po dobro ohranjeni renesančni arhitekturi in bogati kulturni dediščini. Tu ima človek občutek, da se je čas ustavil. Prijazni domačini so nam pripravili topel sprejem, srca prisotnih pa je ogrel nastop otroške folklorne skupine. Za ohranitev bogate kulturne dediščine se jim ni treba bati.
Nestrpno smo čakali, da prispemo v Krculi, naselje, ki upravno spada pod občino Žminj. Vznemirjala nas je istrska domačija – »Konoba Krculi«. Lastnik nas je pričakal z aperitivom in z vonjem po svežem domačem kruhu že na vhodu. Okušanje pristne istrske kulinarike je popestrila živa glasba. Utrujenost je pregnal ples. Kazalci na uri so kar prehitro naznanili odhod proti domu.
»V imenu celega razreda«, 75 udeležencev izleta, se iskreno zahvaljujem Območnemu odboru Sviz Novo mesto za finančno podporo.«
Zapisala: Andreja Grom, Območni odbor Sviz Novo mesto