Poročilo o delu in gospodarskem razvoju

Pregled zaposlovanja in gospodarskega razvoja za leto 2021, ki ga je nedavno objavila Evropska komisija, kaže, da je kriza covida-19 zaobšla redkokateri sektor družbe, med podsistemi, na katere je vplivala najbolj, pa je izobraževanje. Ena od pomembnejših ugotovitev, ki jih prinaša omenjeno poročilo, je, da se je zaposlovanje v času covida-19 povečalo na področjih, ki dopuščajo opravljanje dela od doma oziroma na daljavo in ne zahtevajo intenzivne socialne interakcije (npr. računalniško programiranje in telekomunikacije). Število zaposlenih se je zmanjšalo v sektorjih, kjer delo na daljavo ni bilo mogoče, obenem pa zmanjšanje ni bilo izrazito v t. i. kritični infrastrukturi, denimo v storitvah zdravstva ter v vzgoji in izobraževanju. Poročilo opozarja tudi na neenakomeren geografski vpliv krize covida-19, ki je prispevala k poglabljanju regionalnih razlik, ki so obstajale že pred pandemijo. Rast brezposelnosti je bila, denimo, petkrat večja na podeželju kot v mestih, izguba delovnih mest pa je najbolj prizadela sredozemske regije Evropske unije.

Zaposlitev je v času trajanja pandemije covida-19 na ravni Evropske unije izgubilo nekoliko več moških kot žensk, bolj vidne pa so postale že sicer obstoječe neenakosti med spoloma. Ženske so v večji meri prevzemale skrb za družinske člane; sploh učiteljice, ki so hkrati tudi mame mlajših otrok, pa so se v času, ko je izobraževanje potekalo na daljavo, soočale z velikimi obremenitvami, zabrisanimi mejami med delom in zasebnim življenjem ter posledično neredko s psihičnimi stiskami. Kot izpostavljajo v Evropskem odboru za izobraževanje (ETUCE), katerega član je SVIZ, zapisano velja tudi za države, ki niso članice EU, poudarjajo pa, da ima prav izobraževalni sektor v sodelovanju z oblastjo v posameznih državah ključno vlogo pri odpravljanju negativnih posledic pandemije in načrtovanju okrevanja.

V poročilu Evropske komisije so izpostavljene tudi razlike, kako so okoliščine covida-19 v posameznih državah vplivale na socialni dialog in pogajanja, ki predstavljajo temelj uspešnega spoprijemanja s pandemijo. Države z dolgo demokratično tradicijo so socialne partnerje vključile v oblikovanje in izvedbo prilagoditvenih ukrepov zgodaj in intenzivno, medtem ko praksa v nekaterih drugih državah – tudi v Sloveniji – žal ni takšna.