Posebna Obvestila GO SVIZ (april 2020)

 

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 9. aprila 2020
 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

 

Spoštovane članice, spoštovani člani,

v teh dneh, ko vsi živimo in delamo v zelo drugačnih, nedvomno zahtevnejših razmerah, kot smo bili večinoma še donedavna vajeni, v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) nismo spregledali velike podpore, ki jo zaposleni v dejavnostih, ki spadajo pod okrilje našega sindikata, zagotavljate skupnosti. Nasprotno, ponosni smo, da obstaja med vami zavedanje, da se lahko le z medsebojnim sodelovanjem, solidarnostjo in strpnostjo uspešno spoprimemo s številnimi izzivi trenutne realnosti, ter na to, da ohranjamo človečnost tudi v izrednih razmerah splošne ogroženosti. V SVIZ dojemamo kot neprecenljivo, da so lahko otroci, mladi in njihove družine zdaj, ko je naš običajni vsakdan v številnih vidikih obstal, ob hitrem odzivu vzgojno-izobraževalnih institucij (za to gre v največji meri zahvala predvsem veliki predanosti in delu vseh vas zaposlenih v šolah in vrtcih) ohranili prepotrebni stik s poznano šolsko rutino in da lahko nadaljujejo s poukom. V trenutkih, ko medsebojna oddaljenost hkrati pomeni nujno skrb za bližnje, razveseljuje, da so se z odprtim dostopom do svojih vsebin in dejavnosti množično odzvale tudi kulturne ustanove s svojimi zaposlenimi, na zadnje pa ne moremo dovolj poudariti vloge znanosti, ki lahko družbi kot celoti nedvomno ponudi ključne odgovore pri spoprijemanju z izzivi, ki spremljajo epidemijo virusa covid-19. Ob vsem tem, ko so naša resničnost postali pouk na daljavo, zaprta vrata kulturnih ustanov, ko imamo priložnost spremljati, kako pomembna je vrednost znanosti in znanstvenega raziskovanja, lahko zagotovo vsak zase in kot skupnost še bolje opazimo dragocenost kakovostnih javnih storitev, ki jih v Sloveniji nedvomno imamo vzpostavljene. Tega v prihodnje ne smemo pozabiti, temveč moramo javne službe kot nenadomestljivo skupno javno dobro še okrepiti – v to bomo v SVIZ skupaj z vami, spoštovani članice in člani, še naprej usmerjali vse svoje znanje in trud. V SVIZ si bomo ob tem enako kot doslej prizadevali tudi, da morebitna stiska kogarkoli od vas ne bo ostala spregledana in da vam bomo po svojih vzpostavljenih poteh pomoči pomagali iz težav, ki bodo nedvomno pospremile aktualno epidemijo.

 

Nesprejemljivo vladno ignoriranje socialnega partnerstva in dogovarjanja s sindikati

V okviru stališča Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) smo se tudi v SVIZ opredelili do interventnega zakona, s katerim se v Sloveniji odzivamo na širitev epidemije covid-19 in njene posledice za življenje ljudi in narodno gospodarstvo (celotna opredelitev KSJS do zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19). Večino vladnih ukrepov smo pri tem podprli, a smo imeli hkrati tudi precej resnih pripomb k določbam, ki se v pretežni meri nanašajo na položaj javnih uslužbenk in uslužbencev. Za ilustracijo na tem mestu izpostavljamo v nebo vpijoče razlikovanje med prejemniki nadomestila za čakanje na delo doma, saj je znesek le-tega za prejemnike minimalne plače v javnem sektorju, recimo naše čistilke, nižji, kot pa to velja za zaposlene v zasebnem sektorju. Vlada RS se o naših utemeljenih opozorilih z nami ni bila pripravljena usklajevati, temveč nas je pozvala, naj k zakonu posredujemo pripombe. Zatem ko smo besedilo zakona prejeli, smo pripombe v manj kot 24 urah tudi pripravili, a vlada niti ene od njih ni upoštevala. Ni nam znano, ali so jih pristojni sploh prebrali. Ob tem je vredno dodati, da je v Italiji, kjer so razmere, povezane z novim koronavirusom še bistveno bolj zaostrene, tamkajšnja vlada s sindikati sklenila socialni sporazum, na Nizozemskem med epidemijo potekajo pogajanja, prav tako poročajo o posvetovanjih s sindikati iz številnih drugih evropskih držav, zlasti iz tistih z dolgo demokratično tradicijo. Opravičljivega razloga za to, da vlada pri nas socialni dialog ignorira, tako ne najdemo. Na sestanku predsednikov in predsednice sindikalnih central s predsednikom Vlade RS, ki je 6. 4. 2020 potekal na Brdu pri Kranju, smo v KSJS to dejstvo izpostavili in hkrati podčrtali pričakovanje, da se takoj obnovi delovanje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter na dnevni red uvrsti drugi paket interventnih ukrepov (t. i. Protikorona 2), ki ga je vlada začela pripravljati v teh dneh. Kljub temu da naj bi drugi paket ukrepov v enem delu popravil napake iz prvega interventnega zakona in – vsaj v načelu – upošteval prezrte pripombe sindikatov, je predsednik vlade na omenjenem srečanju obenem presenetljivo odkrito zavrnil zahtevo, da bi šla »Protikorona 2« prek postopka usklajevanja skozi ESS. Vlada z neimenovanjem svojih predstavnikov delo ESS zdaj blokira, predstavnike pa naj bi imenovala šele ob koncu aprila, ko je predviden začetek priprave interventnega zakonskega paketa Protikorona 3. Povsem očitno torej je, da želi vlada vpliv sindikatov na interventno zakonodajo v največji možni meri marginalizirati.

V tretjem interventnem zakonskem paketu se bo država odzivala na neizbežno recesijo in povečano zadolženost, ki jo v Sloveniji prav zdaj ustvarjamo z nujno nevtralizacijo učinkov epidemije. Ključno vprašanje je, kdo in v kakšni meri bo nosil bremena recesije. Predsednika vlade Janeza Janšo smo na sestanku opozorili, da ne bomo pristali, da bi tako kot v pretekli krizi v prvi vrsti prevladale zahteve za zniževanje stroškov v javnem sektorju, zmanjšanje števila zaposlenih in privatizacijo javnega sektorja. Poudarili smo, da javni uslužbenci in uslužbenke, med katerimi mnogi na svojih delovnih mestih prav zdaj tvegajo zdravje, niso pripravljeni sprejeti, da bi se ob prihajajoči ekonomski in socialni krizi najprej poseglo prav v njihove prejemke. Naše članstvo pa se mora zavedati, da s prenehanjem epidemije, žal, ne bo konec tudi težav, povezanih z njo, temveč da se bo takrat gospodarska in socialna kriza šele razplamtela – vključno z vsemi potencialnimi posegi v materialni in socialni položaj delavk in delavcev v javnem in zasebnem sektorju.

Predstavitev ključnih ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je bil v Državnem zboru sprejet 2. 4. 2020. Ukrepi (praviloma) veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, zakon pa prav tako določa, da se, če epidemija ne bo preklicana do 15. maja 2020, ukrepi podaljšajo za 30 dni. V nadaljevanju povzemamo najbolj ključne ukrepe, ki se nanašajo na pravice in obveznosti javnih uslužbenk in uslužbencev.

1. Delodajalec lahko z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije posameznega delavca napoti na začasno čakanje na delo, vendar najdlje do 31. maja 2020. Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, delodajalec pa mu prav tako ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Zakon izenačuje višino nadomestila za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga in začasne nezmožnosti dela zaradi višje sile (ustavitev javnega prevoza, varstvo svojih otrok). V obeh primerih ima delavec v času čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 % delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti). Varovalka, ki jo uvaja zakon za zaposlene v zasebnem sektorju, tj. da nadomestilo plače v času čakanja na delo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji, žal za zaposlene v javnem sektorju ne velja. Kljub pozivom sindikalne strani in kljub opozorilom stroke, je bila ureditev, ki delavce v javnem in zasebnem sektorju postavlja v neenak položaj, sprejeta. Predstavniki sindikalnih central si bomo prizadevali, da bo neenotna ureditev odpravljena v okviru napovedanega drugega svežnja ukrepov.

2. Zakon predvideva, da je dopustno javnega uslužbenca v času epidemije brez njegovega soglasja začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca, ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu. Javni uslužbenec, ki začasno opravlja drugo delo, ima pravico do plače za delo, ki ga opravlja, in druge pravice iz delovnega razmerja, razen če so plača, ki bi jo prejemal, in druge pravice, do katerih bi bil upravičen, če bi opravljal svoje delo brez premestitve, zanj ugodnejše; v tem primeru mu pripadajo pravice, ki so zanj ugodnejše. Pogoje in vsebino sklepa o začasni premestitvi, javne uslužbence, ki jih ni dopustno začasno premestiti, ter način izplačevanja plače, povračil stroškov in drugih prejemkov bo določila vlada z uredbo.

3. V času trajanja epidemije, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, ima delodajalec možnost, da javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja po poteku delovnega časa in brez počitka odredi nadurno delo preko zakonskih omejitev, ki jih za nadurno delo določa Zakon o delovnih razmerjih. Delo preko polnega delovnega časa lahko v navedenih primerih traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, s soglasjem javnega uslužbenca pa lahko traja tudi dalj časa.

4. Delodajalec lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta, vendar najdlje za obdobje do 30. septembra 2020.

5. Funkcionarjem, ki so uvrščeni v plačnih podskupinah A1, A2 in A4, razen funkcionarjem Ustavnega sodišča Republike Slovenije, se zaradi epidemije določi znižanje plač za znesek v višini 30 % osnovne plače posameznega funkcionarja.

6. Zakon uvaja tudi poseben dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega (v primeru, da javni uslužbenec prejema dodatek za delo v rizičnih razmerah, lahko iz naslova obeh dodatkov prejme skupaj največ 100 % urne postavke zaposlenega). O višini dodatka odloči delodajalec s sklepom, pri tem pa je dolžan upoštevati stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka. Javni uslužbenec zoper sklep o upravičenosti do dodatka in njegovi višini ne bo imel pritožbe. Sredstva za financiranje dodatka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije, pri čemer bo obseg sredstev za financiranje dodatka, njihovo razdelitev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev posrednim proračunskim uporabnikom določila Vlada RS.

V okviru ukrepov s področja vzgoje in izobraževanja zakon med drugim predvideva naslednje ukrepe (povzeti so le ključni):

7. Zakon daje ustrezne pravne podlage, da vzgojno-izobraževalno delo in druge oblike organiziranega dela z učenci v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter glasbenih šolah v času epidemije poteka v skladu s šolskim koledarjem v obliki izobraževanja na daljavo. Izobraževanje na daljavo in druge oblike organiziranega dela z učenci na daljavo štejejo v realizacijo ur pri izvedbi posameznega predmeta.

8. Prav tako bo lahko minister, pristojen za izobraževanje, zaradi zaključka šolskega leta 2019/2020 in ne glede na določbe veljavnih predpisov s področja osnovnošolskega izobraževanja, s sklepom drugače določil izvedbo šolskega koledarja, zaključek pouka v tem šolskem letu, načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja ocen, odločanje o napredovanju učencev, načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti, roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin, način in roke za opravljanje nacionalnega preverjanja znanja. Prav tako lahko sprejme tudi druge ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in pravnih koristi udeležencev izobraževanja. Na področju srednješolskega in višješolskega izobraževanja ter osnovnošolskega izobraževanja odraslih bo lahko resorni minister s sklepom spremenil oziroma določil drugače trajanje šolskega in študijskega leta ter zaključevanje izobraževanja in vse roke za uveljavljanje pravic ter izvrševanje dolžnosti vseh subjektov.

Delo v času epidemije v vzgojnih zavodih ter centrih za usposabljanje, varstvo in delo

V SVIZ želimo naše širše članstvo še posebej opozoriti na delo in položaj kolegic in kolegov, ki tudi v teh izjemnih razmerah opravljajo redno delo v zavodih, saj so nekateri zaradi narave izvajanja programov ostali odprti. Na področju vzgoje in izobraževanja so to zavodi za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (t. i. vzgojni zavodi), na področju socialnega varstva, kjer deluje SVIZ, pa centri za usposabljanje, varstvo in delo (t. i. CUDV-ji). Kljub temu da je otrok v vzgojnih zavodih v aktualnih razmerah nekoliko manj, morajo zaposleni izvajati vzgojno in s tem tudi neposredno delo z otroki in mladostniki, ki so tja nameščeni na podlagi odločitve sodišča, in tistimi, za katere skrbniki v teh razmerah ne morejo ustrezno skrbeti. Prav tako otrokom, ki so v domači oskrbi, tudi zdaj pomagajo, jim svetujejo, nudijo učno pomoč, nemalokrat so posredniki med učitelji, otroki in njihovimi starši, ukrepajo v urgentnih situacijah (bodisi posredno ali na mestu samem) ter hkrati zagotavljajo podporo skrbnikom. Otrokom in mladostnikom, ki so ostali v zavodih, pa v skladu s predpisi in priporočili zagotavljajo največjo možno, 24-urno oskrbo. Večji del zaposlenih tako prihaja v zavode, svoje delo izvajajo v rizičnih razmerah z vidika nevarnosti epidemije, zaradi posledic slednje je obseg dela pogosto še večji kot sicer (tudi ko nastopijo zdravstvene težave ali pa je treba otroka oziroma mladostnika vrnit v zavod, ker doma skrbi zanj iz različnih razlogov ne zmorejo). Naj spomnimo, da so normativi v omenjenih zavodih že sicer neustrezni, na kar smo v SVIZ skupaj z delodajalci in stroko opozorili pristojno ministrstvo že pred več kot letom dni.

Tudi v CUDV-jih morajo zaposleni svojim varovancem (otrokom in odraslim), ki imajo hujše motnje in pogosto spadajo v t. i. rizično skupino oseb, epidemiji navkljub zagotavljati socialno-varstveno in tudi zdravstveno oskrbo. Zaradi izpostavljenosti možnosti okužbe s covidom-19 se izvajajo nekateri ukrepi, s pomočjo katerih se skuša preprečevati morebitne okužbe tako varovancev kot zaposlenih. Zaradi tega in zmanjšanja števila zaposlenih (zaradi zaprtja posameznih enot zavoda in drugih odsotnosti) preostali delavke in delavci izvajajo delo v bistveno povečanem obsegu in težjih, bolj rizičnih razmerah (izvajajo delo z osebami, ki ne morejo same slediti varnostnim ukrepom, treba jim je nuditi pomoč pri hranjenju, skrbeti za nego, zdravje ipd.). Posledično so zaposleni še v večjem stresu kot že sicer, saj so tudi za to področje normativi že več let neustrezni. V delu, v katerem CUDV-ji izvajajo posebni vzgojno-izobraževalni, so pedagogi drugače kot v šolah večinoma na čakanju na delo. Izobraževanje na daljavo se namreč v trenutnih razmerah ne more izvajati, ker večina otrok ostaja v zavodu. Ti so v primerjavi z otroki, ki so vključeni v isti program v šolah, v neenakem položaju.

Kolegicam in kolegom, ki opravljate delo v trenutnih razmerah in ste bolj izpostavljeni nevarnosti okužbe, v SVIZ izrekamo veliko podporo. Na podlagi vaših pozivov tudi nenehno opozarjamo delodajalce, naj vam na delovnih mestih zagotovijo čim večje možno varstvo. V pogovorih z oblastjo bomo tudi v prihodnje vztrajno izpostavljali vaš položaj in si prizadevali, da bo vaše delo v trenutnih razmerah ustrezno ovrednoteno (obračunavanje dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu s kolektivno pogodbo in interventno zakonodajo je trenutno, žal, nejasno in neurejeno).


Ustrezno ovrednotenje dela ROID-ov ter vzdrževalcev učne tehnologije oziroma računalniške opreme

Zaposleni na delovnih mestih računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti v osnovnih šolah ter vzdrževalec učne tehnologije oziroma računalniške opreme v srednjih šolah so bili ključni pri vzpostavitvi ustreznih tehničnih podlag za nemoteno izvedbo izobraževanja na daljavo, ki je trenutno vzpostavljeno. Ob številnih utemeljenih pozivih članic in članov, zaposlenih na teh delovnih mestih, smo zato v SVIZ pripravili dopis, v katerem ministrico pozivamo, naj njihovo delo ustrezno ovrednoti. Hkrati smo ponovno, tako kot že nekajkrat v zadnjih desetih letih, opozorili na neustrezno in zastarelo ureditev normativov in standardov v pravilnikih o normativih in standardih ter dr. Simono Kustec pozvali, da se je, ko bodo preklicani začasni ukrepi za preprečitev širjenja epidemije covid-19, nujno nemudoma lotiti posodobitve določb o normativih in standardih za navedena delovna mesta.


Izvajanje dela v vrtcih v času izrednih razmer in odzivi na dopis SVIZ o tej problematiki

Številni članice in člani v predšolski vzgoji so nas v času od zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov opozarjali, da se ponekod še vedno izvaja ali načrtuje opravljanje določenih del v prostorih zavoda, čeprav ta dela niso nujno potrebna in neodložljiva. Prav tako smo bili v sindikatu seznanjeni, da se zaposlenim pri posameznih delodajalcih omogoča izvajanje dela na domu na neenak način (tudi strokovnim delavcem). V skladu s tem smo iz SVIZ na Skupnost vrtcev Slovenije, Združenje ravnateljev vrtcev in reprezentativno združenje občin naslovili dopis, da bi z namenom omejevanja epidemije še dodatno opozorili na izvajanje del v prostorih zavoda zgolj v primerih, ko je to resnično nujno in neodložljivo; za te primere pa smo izpostavili pravne dolžnosti delodajalca v zvezi zagotavljanjem varstva in zdravja pri delu v trenutnih okoliščinah. Predlagali smo še, da se vsem delavcem v vrtcih (delavcem v oddelkih in ostalim), upoštevaje okoliščine, omogoči delo od doma v največjem možnem obsegu, pri tem pa izpostavili tozadevno prakso vrtcev Mestne občine Ljubljana (MOL). Prav zadnje je bilo deležno precej ostrih odzivov tako s strani članstva kot s strani Skupnosti vrtcev Slovenije. Kot smo že ocenili, tudi tukaj ponavljamo, da gre v tem primeru za nesporazum oziroma nerazumevanje našega dopisa in njegovega namena. Z dopisom smo želeli v SVIZ, kot smo že zapisali, med drugim opozoriti, da prihaja v vrtcih do neenakih praks, in predlagali uvedbo dela od doma v največji možni meri, kolikor to okoliščine dopuščajo. Dela v vrtcu nismo enačili z delom v šolah in nismo predlagali odrejanja dela od doma v polnem obsegu zaposlitve in za ves čas zaprtja vrtcev. Prakso vrtcev MOL pa smo izpostavili, ker je v prid zaposlenih. Ti vrtci so namreč po izrabi t. i. izrednega dopusta zaradi epidemije v prvem tednu zaprtja vrtcev zaposlenim zgolj za dober teden dni oziroma do konca marca odredili izvajanje dela na domu, ki je možno v konkretnih okoliščinah (tudi pomoč staršem). To priporočilo je bilo podano pisno, jasno, skupaj s strokovnimi napotki (kar je bil ponekod izvedeno na pomanjkljiv način), tako pa je bilo omogočeno izplačilo plače zaposlenim za mesec marec v bolj ali manj nespremenjenem obsegu. Za naprej pa so ti vrtci pričakovano odredili čakanje na delo, razen v izjemnih primerih, ki jih potrdi občina.


Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu

V času od razglasitve epidemije covid-19 se je velika večina zavodov s področja dejavnosti vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture organizirala tako, da delovni proces – kjer je to le mogoče zaradi vsebine in narave dela ter zaradi nujnosti zagotavljanja javne storitve – nemoteno poteka na način, da delavci delo opravljajo kot delo na domu. Takšno je bilo tudi priporočilo resornih ministrstev, MIZŠ in MK. V zvezi s tem opozarjamo, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 70. členu, kot tudi KPVIZ v 37./3 členu določata, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi. V SVIZ smo prepričani, da je določba ZDR-1 jasna in delodajalcu nalaga, da delavcu izplača nadomestilo za uporabo njegovih sredstev pri delu na domu. Ne glede na dejstvo, da delavec in delodajalec tega morda nista posebej in vnaprej uredila s pogodbo o zaposlitvi oziroma na to delodajalec delavca ni opozoril oziroma ga seznanil s to pravico v odredbi o napotitvi na delo na domu, menimo, da nadomestilo delavcu pripada. Hkrati smo prepričani, da bi bilo smiselno in pravično, da bi bila višina nadomestila dogovorjena na podlagi enotnih izhodišč za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki svoje delo opravljate na domu, razen v izjemnih primerih na specifičnih delovnih mestih, upoštevaje konkretne okoliščine, kjer je višje stroške terjala narava dela (npr. računalničarji, informatiki ipd.). Resorni ministrstvi smo iz SVIZ že pozvali, naj se do tega vprašanja opredelita – odgovor kulturnega ministrstva smo prejeli in je dostopen s klikom na to povezavo.


S spoštovanjem,
 

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ