Posebna Obvestila GO SVIZ (november 2020)
sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ
Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, članice in člani,
v obsežnejšem dokumentu, ki so ga pripravili strokovni sodelavci in sodelavke za pravne zadeve SVIZ, tokrat objavljamo podrobnejša pojasnila o:
(1) dodatku za delo v rizičnih razmerah v času epidemije (dodatno priloga vzorca sklepa delodajalca ob koncu teh posebnih obvestil),
(2) povečanju deleža zaposlitev računalnikarjev – organizatorjev informacijskih dejavnosti v OŠ in OŠPP ter novi ureditvi v vrtcih, GŠ in SŠ glede zagotavljanja izvajanja nalog vzdrževalca učne tehnologije in organizatorja informacijskih dejavnosti ter
(3) varstvu otrok zaradi višje sile.
Omenjene teme so trenutno vsekakor zelo aktualne in v zvezi njimi prejemamo v sindikatu številne klice in e-sporočila, zato vas vljudno prosimo, da se s temi posebnimi obvestili natančno seznanite ter jih posredujete tudi kolegicam in kolegom v svojih zavodih.
DODATEK ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH V ČASU EPIDEMIJE
Vlada RS je z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS (št. 146/20), ponovno razglasila epidemijo nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije, in sicer od vključno 19. 10. 2020 do vključno 17. 11. 2020. S tem se vzpostavlja podlaga za opredeljevanje pravice do dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Z obvestilom strokovne službe Glavnega odbora SVIZ, ki ga lahko upoštevate pri sindikalnih aktivnostih na ravni zavoda, podajamo naslednja pojasnila oziroma opredelitve:
-
- vsebina sklepa delodajalca o dodatku in podaja predhodnega mnenja sindikata zavoda
- opredelitev nevarnih pogojev dela in časa dela v teh pogojih
- pravna podlaga (in vzorec sklepa)
Uvodoma vas želimo spomniti, da smo v SVIZ problematizirali formalno razlago KPJS (https://www.sviz.si/sindikati-javnega-sektorja-zahtevamo-odstop-predsednice-komisije-za-razlago-kolektivne-pogodbe/), ki je bila sprejeta aprila letos in dejansko prepušča odločitev o pravici do dodatka vsakemu posamičnemu delodajalcu v javnem sektorju. Predvsem smo izpostavili vprašanje neenakosti, ki lahko nastanejo pri izplačilu dodatka zaposlenim, ki opravljajo delo v enakih pogojih. Že maja smo MIZŠ predlagali sklenitev dogovora (https://www.sviz.si/pred-ponovnim-odprtjem-vrtcev-in-sol/), v katerem bi pravico do tega dodatka uredili enotno. V ta namen smo zbrali tudi 16.309 podpisov podpore, a je MIZŠ našo pobudo zavrnilo (https://www.sviz.si/pred-odprtjem-vrtcev-in-sol-mizs-ignorira-opozorila-sviz/). Ker so se naša predvidevanja o neutemeljenih razlikah pri dodatku v praksi uresničila, smo MIZŠ na nedavnih pogovorih ponovno pozvali k dogovoru oziroma vzpostavitvi enotnih meril. Le-teh z MIZŠ še nismo uskladili, če bi do dogovora med SVIZ in MIZŠ prišlo, vas bomo o tem nemudoma obvestili. Ker pa smo v zadnjih nekaj dneh prejeli večje število vprašanj, povezanih z omenjenim dodatkom, ter tudi že prošnje za nasvet v zvezi s podajanjem mnenja sindikata zavoda, vam posredujemo priporočilo, kot sledi v nadaljevanju.
Sklep delodajalca o dodatku in predhodno mnenje sindikata
Zaradi ponovne razglasitve epidemije se v skladu s predpisi pravica do dodatka opredeli s strani delodajalca. Delodajalec mora sprejeti interni akt oziroma sklep, s katerim opredeli nevarne pogoje dela in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo v teh pogojih ter s tem dejansko tudi pravico do dodatka. Delodajalec ne sme spreminjati višine urne postavke, ki jo določa že KPJS (65 %).
Sindikalne zaupnice in zaupnike vas opozarjamo, da mora delodajalec pred sprejemom sklepa zahtevati predhodno mnenje sindikata zavoda, in sicer upoštevaje 10. člen Zakona o delovnih razmerjih-1 in kolektivne pogodbe dejavnosti (npr. 19. člen KPVIZ, ki delodajalcu določa rok za posredovanje zahteve sindikatu vsaj 15 dni pred sprejemom odločitve, možnost zahteve po sestanku z delodajalcem).
Sindikat zavoda mora mnenje oblikovati na podlagi mnenj zaposlenih oziroma članov. Svetujemo vam, da pri tem sledite čim bolj enaki obravnavi vseh zaposlenih, vendar upoštevaje nevarnosti pri opravljanju dela v trenutnih razmerah, ki v skladu s predpisi pomeni podlago za upravičenost do dodatka. Prav tako vam svetujemo še, da se čim prej obrnete na delodajalca in poskušate sodelovati pri oblikovanju sklepa, še preden bo posredovan v mnenje sindikatu.
V obravnavi je predlog novega interventnega zakona (PKP 6), v katerem vlada predlaga drugačen način zagotavljanja sredstev za izplačilo dodatka iz sredstev proračuna RS. Takoj, ko bo nov interventni zakon sprejet in ko bo jasen način zagotavljanja sredstev, vas bomo o tem obvestili.
Opredelitev nevarnih pogojev dela in časa dela v teh pogojih
Delodajalec v sklepu opredeli, katera dela in naloge v zavodu se opravljajo v nevarnih pogojih dela z vidika ogrožanja zdravja ali življenja javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo SARS-COV-2. Pri tem bi morale biti upoštevane dejanske okoliščine dela pri delodajalcu.
Menimo še, da delodajalec s sklepom ne bi smel omejevati obračuna dodatka zgolj na delež ur del in nalog, za katere je delodajalec sam opredelil, da se opravljajo pod nevarnimi pogoji! Po logičnem sklepanju bi lahko določil le, da se za obračun dodatka šteje ves čas, ko delavec dejansko opravlja takšna dela in naloge. Zgolj pri nevarnih delih in nalogah, katerih obseg je težko opredeliti, menimo, da bi se lahko v sodelovanju za zaposlenimi v sklepu opredelil povprečni obseg tedenskih delovnih ur, ko se na določenem delovnem mestu opravlja nevarna dela in naloge.
Zaposleni v zavodih opravljajo v času epidemije različna dela, a tudi v različnih okoliščinah. Nekateri opravljajo delo od doma in do dodatka ne morejo biti upravičeni. Drugi opravljajo (enako) delo, a v prostorih delodajalca brez stika z drugimi osebami ali z zelo omejenimi stiki. Medtem ko tretji več časa ali celo ves čas dela v prostorih delodajalca opravijo v stiku z drugimi osebami (bodisi s sodelavci bodisi z uporabniki v manjšem ali celo večjem številu).
Kako boste omenjene okoliščine upoštevali pri podajanju mnenja sindikata zavoda, je predmet vaše presoje in odločitve, upoštevaje specifike dela v zavodu. V nadaljevanju pa vam podajamo naše priporočilo o opredelitvi del in nalog, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji dela, in sicer za različne dejavnosti, v katerih zastopamo zaposlene. Prilagamo tudi vzorec sklepa za vzgojno-izobraževalne zavode.
Mnenje podajamo predvsem upoštevaje trenutna javna stališča stroke, da se virus, zaradi katerega je razglašena epidemija, širi med ljudmi predvsem preko aerosolov, torej majhnih kužnih delcev, ki jih izdiha okužena oseba. Ti naj bi v zaprtih prostorih še ure dolgo lebdeli v zraku. Slednje pomeni, da se verjetnost okužbe poveča z dolžino časa, ki ga delavci prebijejo v zaprtem prostoru skupaj z okuženo osebo. Posledično je večja nevarnost okužbe podana predvsem pri dalj časa trajajočih stikih v zaprtem prostoru z drugimi osebami (še posebej z večjo skupino oseb, kjer je verjetnost, da je med njimi kdo okužen, večja). V tem primeru tudi maske, dvometrska razdalja in drugi ukrepi, ki sicer zmanjšujejo možnost okužbe, sčasoma ne predstavljajo več zadostne zaščite. V manjši meri pa grozi okužba preko drugih oblik prenosa.
-
Dejavnost vzgoje in izobraževanja
Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga zaposleni strokovni delavci opravljajo neposredno z otroki, učenci, dijaki v vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šola, dijaški dom, študentski dom, vzgojni zavodi, zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami) oziroma drugimi osebami (če se zadnjega, upoštevaje priporočila NIJZ, ne izvede na daljavo).
Za vzgojiteljice in vzgojiteljice-pomočnice, denimo, vsaj ves čas, ko delajo v oddelku, za učitelje vsaj ves čas, ko so z otroki v razredu (bodisi v času pouka ali varstva v razredu med odmori). Tudi strokovnim delavcem, ki nimajo normiranega neposrednega dela z otroki oziroma uporabniki, a ga tudi v trenutnih razmerah občasno opravljajo, naj se ta čas upošteva. Enako pravilo bi veljalo za druge delavce, ki svoje delo redno opravljajo v skupini (npr. varuh-negovalec ali spremljevalec otrok s posebnimi potrebami).
Pri tehničnem osebju naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, upošteva vsaj delo, ki se opravlja v prostorih zavoda, kjer se nahajajo skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Na primer za kuharje čas, ko delajo skupaj s sodelavci v kuhinji, za hišnike, ko opravljajo vzdrževalna dela, kjer se nahaja več sodelavcev, ali ko prevažajo otroke, za čistilce vsaj za čas, ko čistijo prostore, kjer se zadržuje oziroma so se zadrževale druge osebe, in sanitarije itd.
Pri administrativno-računovodskem in drugem strokovnem osebju se za nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v stiku s sodelavci ali s strankami glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni v sodelovanju z delavci.
-
Dejavnost kulture
Pri umetniških delavcih (ustvarjalcih in poustvarjalcih) naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, štejejo skupne priprave umetniških delavcev na vajah oziroma pripravah, kjer se le-te še vedno izvajajo (tudi v manjših skupinah po dva ali trije).
Pri tehničnem osebju naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, upošteva vsaj delo, ki se opravlja v prostorih zavoda, kjer se delavke in delavci nahajajo skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Npr. čistilci, za čas ko čistijo prostore, kjer se zadržujejo oziroma so se zadrževale druge osebe, in sanitarije; hišniki in drugi tehniki, ki v tem času pospešeno opravljajo vzdrževalna dela.
Pri administrativno-računovodskem in drugem strokovnem osebju se kot nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v stiku s sodelavci ali z uporabniki glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni v sodelovanju z delavci.
-
Dejavnost raziskovanja
Pri administrativno-računovodskem, strokovnem in ostalem osebju se kot nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v bližnjem stiku s sodelavci ali drugimi strankami glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni kot potencialno nevarne za okužbo v delovnem procesu.
Pravna podlaga
Na podlagi 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS javnim uslužbencem, ki delajo v rizičnih razmerah (tudi za čas epidemije) pripada dodatek v obsegu 65 % urne postavke. Le za čas, ko delajo v nevarnih pogojih v skladu z drugim odstavkom tega člena. Komisija za razlago KPJS je spomladi sprejela razlago (Uradni list RS, št. 48/2020), s katero je med drugim dodatno določeno, da:
-
- so nevarni pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija
-
- ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu
-
- delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
Kot prilogo tem obvestilom ob koncu dokumenta dodajamo tudi vzorec sklepa delodajalca, ki je zgolj priporočilo. Vzorec je prilagojen zgoraj podanim priporočilom za dejavnost vzgoje in izobraževanja. V vašem zavodu ga po potrebi smiselno prilagodite dejavnosti, ki jo vaš zavod izvaja, ter opredelitvi del in nalog, ki se izvajajo pod nevarnimi pogoji, upoštevaje okoliščine dela pri delodajalcu.
POVEČANJE DELEŽA ZAPOSLITEV RAČUNALNIKARJEV – ORGANIZATORJEV INFORMACIJSKIH DEJAVNOSTI (ROID-ov) V OŠ IN OŠPP TER NOVA UREDITEV V VRTCIH, GŠ IN SŠ GLEDE ZAGOTAVLJANJA IZVAJANJA NALOG VZDRŽEVALCA UČNE TEHNOLOGIJE IN ORGANIZATORJA INFORMACIJSKIH DEJAVNOSTI
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec je 27. oktobra 2020 sprejela sklep, s katerim je omogočila izboljšanje položaja strokovnih delavcev računalnikarjev – organizatorjev informacijskih dejavnosti v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom ter tudi sistemizacijo novega delovnega mesta v vrtcih in glasbenih šolah. V srednjih šolah posebno delovno mesto ni predvideno, vseeno pa je s sklepom določeno znižanje tedenske učne obveznosti učitelja ali več učiteljev, ki izvajajo naloge organizatorja informacijskih dejavnosti.
Predmetni sklep nadomešča ali dopolnjuje obstoječe ureditve v pravilnikih o normativih in standardih za posamezno raven vzgoje in izobraževanja. Šole so zato dolžne ta nova delovna mesta ustrezno sistemizirati, povečati pripadajoče deleže strokovnega delavca ROID na šolo oziroma v srednjih šolah zagotoviti izvajanje nalog organizatorja informacijskih dejavnosti. Ureditev je začasne narave, in sicer bo veljala do konca tega šolskega leta, tj. do 31. 8. 2021.
V nadaljevanju vas, spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, seznanjamo z aktivnostmi, ki jih je treba na zavodih izvesti glede na predmetni sklep.
Povečanje deleža zaposlitev obstoječim strokovnim delavcem ROID, razpis za nova delovna mesta in tudi zmanjšanje ur tedenske učne obveznosti učiteljem v srednjih šolah, ki izvajajo naloge organizatorja informacijskih dejavnosti, so možni že od 29. oktobra 2020 naprej, ko je sklep začel veljati, tj. z dnem objave na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ): https://www.gov.si/novice/2020-10-28-sklep-o-nujnih-ukrepih-na-podrocju-kadrovske-problematike-ki-so-potrebni-za-nemoteno-delovanje-vzgojno-izobrazevalnih-zavodov/.
Sklep tako, kot je zapisano, velja od 29. oktobra 2020 do 31. avgusta 2021.
Vrtci in glasbene šole
Novo delovno mesto bo sistemizirano le, če vaš vrtec oziroma glasbena šola nima že sklenjene pogodbe z zunanjim izvajalcem tovrstnih storitev. Pri vodstvu zavoda preverite veljavnost pogodbe. Če bi se ta iztekla pred 31. 8. 2021, se z vodstvom dogovorite, ali bo zavod sistemiziral novo delovno mesto v skladu s sklepom ali bo obnovil pogodbo z zunanjim izvajalcem. Če se boste odločili v zavodu zaposliti novega delavca, bodite pozorni na to, da je sklep le začasne narave, kar pomeni, da se lahko delodajalec odloči skleniti pogodbo o zaposlitvi tudi le za določen čas (do 31. 8. 2021).
Osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
Predvidevamo, da se bo na podlagi izboljšanega normativa spremenil delež zaposlitev že zaposlenih strokovnih delavcev ROID. Druga možnost je, da ravnatelj nov delež delovnega mesta razpiše ali ponudi drugemu strokovnemu delavcu v zavodu, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta ROID (brez razpisa).
V nekaterih primerih bo treba skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, in sicer:
-
- če se bo spremenil skupni obseg zaposlitve delavca,
-
- v primerih, kjer je v obstoječih pogodbah o zaposlitvi izrecno določen delež zaposlitve na delovnem mestu ROID, ta pa se na podlagi spremenjenega normativa povečuje.
Pri sklepanju novih pogodb o zaposlitvi bodite pozorni na to, da je sklep s povečanim normativom le začasne narave, kar pomeni, da bo delodajalec že zaposlenim ROID-ovcem ali drugim strokovnim delavcem ponudil novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. V teh primerih je treba skleniti novo pogodbo za določen čas na podlagi 4. odstavka 49. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v povezavi s tretjo alinejo prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (povečan obseg dela). To zakonsko določilo omogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas z delavcem, ki je pri delodajalcu že zaposlen za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas pa delavcu mirujejo vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. To pomeni, da ima delavec, ko se mu izteče pogodba o zaposlitvi za določen čas, pravico do vrnitve na delovno mesto/-a v obsegu, kakor ga določa njegova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.
Tudi v primeru razpisov se bo delodajalec najverjetneje odločil, da z novim delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas (do 31. 8. 2021), na podlagi začasno povečanega normativa.
Srednje šole
V srednjih šolah je rešitev nekoliko drugačna, saj sklep ne prinaša posebnega delovnega mesta strokovnega delavca za izvajanje nalog organizatorja informacijskih dejavnosti, temveč gre za rešitev, kjer se učitelju ali več učiteljem, ki ima/imajo znanje s področja informacijsko-komunikacijske oziroma digitalne tehnologije ter kompetence za strokovno podporo učiteljem pri uporabi te tehnologije pri pouku, zmanjša tedensko število ur pouka. Zmanjšanje števila ur pouka je pri tem odvisno od števila dijakov. Čeprav se v srednjih šolah ne spreminja delovno mesto, na katerem se izvajajo naloge organizatorja informacijskih dejavnosti, gre za bistveno spremembo obstoječih pogodb o zaposlitvi tistih učiteljev, ki bodo v aktualnem šolskem letu prevzeli izvajanje teh nalog. Spreminja se vrsta del in nalog glede na njihove dosedanje pogodbe o zaposlitvi. V skladu z 49. členom ZDR-1 v povezavi z 31. členom ZDR-1 je treba v teh primerih skleniti novo pogodbo (aneks ne zadošča). Ker gre tudi na področju srednjih šol za začasni ukrep ministrstva, bodo nove pogodbe o zaposlitvi z dodatnimi delovnimi nalogami najverjetneje le začasne narave. Tudi v teh primerih je treba skleniti novo pogodbo za določen čas na podlagi 4. odstavka 49. člena Zakona o delovnih razmerjih v povezavi s tretjo alinejo prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (povečan obseg dela). V času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ure pouka, ki jih ti učitelji ne bodo mogli več izvajati, bo vodstvo prerazporedilo na druge učitelje ali v deležih razpisalo nove zaposlitve. Tudi te zaposlitve bodo le za določen čas do 31.8.2020.
Če boste morda imeli o izpostavljeni tematiki dodatna vprašanja, povezana s konkretnimi situacijami v svojih zavodih, se lahko obrnete na strokovne sodelavke in sodelavce za pravne zadeve SVIZ, in sicer upoštevaje naslednji »razdelilnik« glede na območni odbor, s katerega prihajate, oziroma glede na raven izobraževanja: https://www.sviz.si/pravno-svetovanje/ .
Ob zapisanem vas seznanjamo še, da je SVIZ konec oktobra na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovil tudi svoje predloge za izboljšanje položaja ROID ter drugih istovrstnih delovnih mest v vrtcih, glasbenih šolah in srednjih šolah. Predlagamo trajnejšo ureditev z ustreznimi spremembami oziroma dopolnitvami pravilnikov o normativih in standardih od vrtcev do srednjih šol. Usklajevanja z ministrstvom se bodo predvidoma začela v drugi polovici novembra, zaključiti pa bi jih morali do aprila prihodnje leto, zato da bodo šole za šolsko leto 2021/22 lahko ustrezno načrtovale ustrezne zaposlitve strokovnih delavcev.
VARSTVO OTROK ZARADI VIŠJE SILE
Z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) ali t. i. PKP5 je bila posebej urejena podlaga odsotnosti z dela, ko delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljevanju: višje sile zaradi obveznosti varstva).
Na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZZUOOP se v okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Pri višji sili gre za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca, delodajalec pa mora sprejeti, da delavec dela ne more opravljati iz razloga višje sile. Višja sila daje delavcu tako pravico do odsotnosti kot tudi do nadomestila za odsotnost, ki je v skladu z ZZUOOP določeno v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.
ZDR-1 v okviru splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, kar je v ZZUOOP konkretizirano na način, da mora delavec v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga obvestiti delodajalca o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile. Na tem mestu dodajamo, da mora delodajalec v postopku uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, vlogi priložiti tudi izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile (tretji odstavek 61. člena ZZUOOP; tukaj primer izjave:
https://www.ess.gov.si/_files/13660/Povracilo_nadomestila_Izjava_zaposlenega
_obstoj_osebnih_okoliscin.doc). Delodajalec nato povračilo uveljavlja na Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer najpozneje v 8 dneh od začetka odsotnosti zaposlenega https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_
zaposlovanju/intukrep-povracilo-nadomestila-place).
Če povzamemo, je delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela, v obdobju, dokler so izpolnjeni vsi elementi višje sile (dokler je višja sila podana) na podlagi ZDR-1 oz. ZZUOOP, upravičeno odsoten z dela. To nezmožnost opravljanja dela delavca zaradi višje sile pa je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Če je pri delavcu podana višja sila zaradi obveznosti varstva v skladu z ZZUOOP, pa ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, delodajalec pa lahko uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače.
S spoštovanjem,
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ
Priloga:
- Dodatek za delo v rizičnih razmerah v času epidemije _ osnutek sklepa delodajalca za zavode v vzgoji in izobraževanju
---------------------------------------------------------------------------------
OSNUTEK SKLEPA DELODAJALCA ZA ZAVODE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
Številka:
Datum:
Na podlagi 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18: v nadaljevanju: KPJS) in v skladu s sprejeto razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS (Uradni list RS, št. 48/20) ter v povezavi z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20: v nadaljevanju: Odlok) izdaja ravnatelj/direktor
SKLEP
o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter časa
opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih
1. člen
S tem sklepom se določa dela in naloge javnih uslužbencev v obdobju razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela ter čas, ko javni uslužbenec opravlja dela in naloge v nevarnih pogojih dela.
2. člen
V nevarnih pogojih dela se opravljajo naslednja dela in naloge v določenem časovnem obdobju delovnega časa:
|
Dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih |
Čas, v katerem se opravljajo dela in naloge v nevarnih pogojih |
|
Neposredno delo z otroki/učenci/ dijaki/študenti v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer se dejavnost izvaja |
Dejanske ure dela neposrednega dela v prostorih zavoda. |
|
Tehnična in vzdrževalna dela v prostorih delodajalca, ki se izvaja ob prisotnosti ali sodelovanju drugih delavcev oziroma oseb:
|
Ure dela neposrednega dela v prostorih zavoda ob prisotnosti ali sodelovanju drugih delavcev oziroma oseb po realizaciji.
|
|
Strokovno, računovodsko in administrativno delo v prostorih delodajalca, ki se opravljajo v neposrednem stiku s sodelavci ali s strankami glede na dejanske okoliščine |
Ure neposrednega dela s sodelavci ali strankami:
|
3. člen
Podlaga za določitev delovnega časa iz prejšnjega odstavka je evidenca o delovnem času in upoštevanje drugi evidenc delodajalca o opravljanju dela.
4. člen
Ta sklep začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od vključno 19. oktobra 2020 do vključno 17. novembra 2020 oziroma do preklica epidemije.