Ljubljana, 19. 6. 2020

Posebna Obvestila GO SVIZ


sindikalnim zaupnicam in zaupnikom v VIZ

Ljubljana, 19. junija 2020

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

O UPRAVIČENOSTI IN IZPLAČEVANJU DODATKA ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE V ČASU EPIDEMIJE TER DODATKA ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH


Spoštovani,

pozivamo vas, da na ravni zavodov izvedete nekatere nujne aktivnosti, ki bi omogočile izplačilo dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije ter za delo v rizičnih razmerah! Posebej vas opozarjamo, da morajo predstojniki (ravnatelji, direktorji) ustrezne zahtevke za uveljavljanje sredstev za izplačilo dodatkov posredovati financerju oziroma ustanovitelju najpozneje do 30. 6. 2020! Če bi ta rok zamudili, sredstev za izplačilo obeh dodatkov ne bo mogoče naknadno pridobiti. V zavodih je zato nujno izvesti v nadaljevanju navedene aktivnosti:

  1. Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (71. člen ZIUZEOP, tukaj)
  1. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) določa, da delodajalec z individualnimi sklepi določi upravičence do dodatka in višino. Za strokovne delavce, administrativno-računovodske in tehnične delavce, pomočnike ravnatelja sprejme sklep ravnatelj; za ravnatelja pa svet zavoda. Predstojnik mora pri tem upoštevati stopnjo izpostavljenosti tveganju, prekomerno obremenjenost ter obseg sredstev, dodeljenih za izplačilo dodatka.
  1. Dodatek je mogoče izplačati iz sredstev, ki jih ustanovitelj na podlagi zahtevkov zavodov pridobi od Ministrstva za finance. Ustanovitelj mora te zahtevke poslati MF do konca junija! Predstavnike zaposlenih oziroma vodstvo pozivamo, da – če tega še niso storili – čim prej izračunajo potrebna sredstva za izplačilo dodatka v skladu s sklepom Vlade RS in kriteriji iz priloge (točke 2. , 3. in 4. poglavja II.) ter ga posredujejo ustanovitelju.
  1. Če zavod s strani ustanovitelja še ni bil obveščen o višini dodeljenih sredstev, predlagamo, da ga k temu čim prej pozovete. Opozarjamo, da je občina dolžna pri dodeljevanju sredstev posameznim zavodom upoštevati kriterije za razrez sredstev, ki jih je določila Vlada RS s sklepom. Posebej vas opozarjamo, da so vse občine prejele informacijo o višini namenskih sredstev za izplačilo dodatka in da morajo le-ta zavodom izplačati na podlagi ustreznih zahtevkov s strani predstojnikov. Občine teh sredstev ne smejo uporabiti za drug namen. Prosimo vas še, da o morebitnem večjem razhajanju med potrebnimi in dodeljenimi sredstvi o tem obvestite predsednika ali predsednico vašega območnega odbora SVIZ in strokovno službo glavnega odbora SVIZ.
  1. Dolžnost delodajalca je tudi zagotavljati enako obravnavo zaposlenih, kar določajo številni predpisi. Predlagamo vam, da se z ravnatelji vnaprej dogovorite, kako bodo dodeljena sredstva razdeljena med zaposlene, upoštevaje prekomerne obremenitve oziroma izpostavljenost tveganju za zdravje v času epidemije ter upoštevaje delovnopravne statuse zaposlenih v tem obdobju – torej, da med zaposlenimi, ki so v enakem ali podobnem položaju, ne bo prihajalo do neenake obravnave.
  1. Opozarjamo, da so kriteriji iz sklepov Vlade RS namenjeni določitvi obsega sredstev. Delodajalec lahko določi dodatek tudi na način, da ga tistim, ki so bili v času epidemije dejansko bolj obremenjeni ali ogroženi, a jih kriteriji izrecno ne omenjajo ali so zanje neustrezni (npr. ROID, administrativno-računovodski in tehnični delavci), dodeli v drugačni višini, kot izhaja iz kriterijev za izračun dodeljenih sredstev! To je bilo s strani Vlade RS oziroma Ministrstva za javno upravo tudi izrecno potrjeno na pogajanjih s sindikati javnega sektorja to sredo, 17. junija 2020. Če je treba, lahko na to opozorite tudi finančno službo MIZŠ oziroma ustanovitelja.

 

  1. Dodatek za delo v rizičnih razmerah (39. člen KPJS):
  1. Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS) določa, da dodatek znaša 65 % bruto urne postavke (čistopis, razlaga). Obvezna razlaga le-te pa, da dodatek zaposlenemu ne pripada za čas dela na domu, ampak za delo v pogojih, ko je bilo ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija. Določa še, da je delodajalec tisti, ki opredeli dela in naloge v nevarnih pogojih dela in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
  1. Stališče SVIZ je, da so do navedenega dodatka upravičeni vsi in za ves čas opravljanja dela v zavodu oziroma izven prostorov zavoda po navodilu delodajalca v času epidemije (torej od 13. marca do 31. maja), saj so bili s tem bolj izpostavljeni možni okužbi z nalezljivo boleznijo. Temu pritrjujejo tudi navodila NIJZ, ki med drugim eksplicitno ugotavljajo, da se z odpiranjem šol odločamo »za večje tveganje za prenos bolezni«.
  1. Zahtevek zavoda za dodelitev sredstev je treba financerju tudi v tem primeru podati do konca tega meseca! Skladno s stališčem Vlade RS, ki je bilo podano na pogajanjih s sindikati javnega sektorja v sredo, 17. junija 2020, so sredstva za ta dodatek neomejena, delodajalec pa je tisti, ki določi upravičence in s tem tudi obseg sredstev, ki jih mora zagotoviti financer.
  1. V vsakem primeru bo moral ravnatelj sprejeti splošni interni akt, v katerem mora opredeliti dela in naloge v nevarnih pogojih dela in čas dela v nevarnih pogojih. Ravnatelja pozovite, naj pripravi predlog internega akta takoj, da se omogoči izplačilo dodatka.
  1. Ker gre za splošni akt delodajalca, s katerim se določa plača (dodatek je del plače), je delodajalec dolžan pred njegovim sprejetjem pozvati sindikat zavoda k podaji mnenja v skladu z ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami (npr. 19. člen KPVIZ, zahteva za mnenje 15 dni pred sprejemom odločitve). Delodajalec naj že ob pripravi seznani sindikat zavoda, da bo lahko ta čim prej podal svoje mnenje.
  1. Pri podajanju mnenja k internemu aktu naj poskuša slediti čim bolj enaki obravnavi zaposlenih, upoštevaje bistvene razlike izpostavljenosti nevarnosti pri izvajanju dela.
 
Opozarjamo, da so nekateri zaposleni lahko upravičeni do obeh dodatkov. Pri določanju skupne višine dodatkov, ki jo lahko prejme posameznik iz obeh naslovov, je treba upoštevati, da le-ta ne sme presegati 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. Pri tem je dodatek po 11. točki 39. člena KPJS določen v fiksni višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, kar pomeni, da je možno regulirati le višino dodatka po 71. členu ZUIZEOP (največ v višini razlike, to je 35 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca).

 


Z lepimi pozdravi,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar