Ljubljana, 7. 8. 2023
Posebna Obvestila - Naravne nesreče, pravice in obveznosti zaposlenih
Ljubljana, 7. avgusta 2023
POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ
Naravne nesreče ter pravice in obveznosti zaposlenih
Dragi sindikalni zaupnice in zaupniki, članice in člani!
Naravne ujme so že v preteklem mesecu prizadele skoraj vse slovenske regije ter poškodovale infrastrukturo in objekte, voda je zalivala hiše, sprožali so se zemeljski plazovi in ponekod je padala debela toča, ki je poškodovala poljščine, sadovnjake in vrtnine ter številne hiše, avtomobile in drugo premoženje. Poplave, ki so našo državo prizadele v minulih dneh, pa so za sabo pustile nepredstavljivo razdejanje, mnoge žrtve in ogromno škodo. V Svizu smo ob tej – verjetno najobsežnejši naravni nesreči v zgodovini Slovenije – nadvse zaskrbljeni in pretreseni, a obenem odločeni svojim članicam in članom ter njihovim družinam pomagati po svojih najboljših močeh in zmožnostih. V ta namen bomo na posebnem računu pričeli z zbiranjem sredstev za pomoč prizadetim v vodni ujmi, o čemer vas bomo posebej obvestili ter s podrobnostmi seznanili v najkrajšem času.
Ob tej priložnosti pa tudi vabimo vse naše članice in člane, da – če imajo za to možnost in pogoje – priskočijo na pomoč sodržavljanom oziroma svojim poklicnim kolegicam in kolegom ter jim pomagajo pri odpravljanju posledic naravne katastrofe, pri čiščenju blata in naplavin iz objektov in s površin ter urejanju njihovih bivališč. Za organizacijo tovrstne pomoči se lahko obrnete tudi na predsednike svojih območnih odborov.
V nadaljevanju vas seznanjamo s pojasnili o pravicah in obveznostih delavcev v primeru naravne nesreče, ki jih je pripravila naša pravna služba.
V danih okoliščinah želimo članstvo opozoriti na nekatere pravice, ki so relevantne v primeru naravnih nesreč, in sicer na:
- - upravičeno odsotnost z dela (višja sila, t. i. izredni dopust),
- - obveznost opravljanja dodatnega ali drugega dela
- - pravico do solidarnostne pomoči.
Nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile
Odsotnost delavca z dela, ko delavec ni mogel opravljati dela ali nadaljevati s svojim delom, zaradi višje sile (naravne nesreče/razglasitve splošne nevarnosti), ureja šesti odstavek 137. člena ZDR-1.
Gre za primere, ko pri posameznemu delodajalcu delovni proces ni potekal oziroma delavec ni mogel priti na delo (zaprtje šol, vrtcev, drugih zavodov, dela zavodov, nezmožnost prihoda delavca na delo - npr. neprevozne ceste).
Čas odsotnosti z dela, v primerih višje sile, šteje za upravičeno odsotnost z dela. Zato je potrebno ta čas všteti v redni delovni čas delavca. Delodajalec pa ne sme od delavca zahtevati, da nadomesti dan/ure odsotnosti oziroma jih ne sme zabeležiti kot dan izrabe letnega dopusta delavca.
V navedenih primerih je delavec upravičen tudi do nadomestila plače.
Višino nadomestila določata tako ZDR-1 (6. odstavek 137. člena), kakor tudi kolektivne pogodbe dejavnosti. Po zakonu pripada delavcu polovica plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Ker je višina nadomestila, kot ga določajo kolektivne pogodbe dejavnosti, ugodnejša za delavca (KPVIZ, KPKD, KPDZSV, KPRD, npr. KPVIZ v 6. alineji 92. člena. Ta določa, da »v drugih primerih, ki jih določa zakon« (6. odstavek 137. člen ZDR-1), delavcu pripada nadomestilo v višini 100% osnove (osnove določajo tudi kolektivne pogodbe, npr. KPVIZ - plača delavca, kakršno bi prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal).
Velikokrat se v praksi dogaja, da delodajalci odsotnost delavca z dela zaradi višje sile (ali osebnih okoliščin vezanih na primer višje sile – glej spodaj) ne beležijo kot upravičeno odsotnost delavca z dela z nadomestilom, ampak ta delovni čas delavca nepravilno prerazporedijo na nek drug delovni dan.
ZDR-1 sicer dopušča možnost začasne prerazporeditve delovnega časa[1], vendar je potrebno delavca o tem pravočasno in na pravilen način obvestiti (v skladu s 148. členom ZDR-1 – pisno, najmanj en dan pred začasno prerazporeditvijo delovnega časa). Naknadno prerazporejanje delovnega časa (“za nazaj”) za dan odsotnosti zaradi višje sile je nezakonito. V primeru prerazporeditve vnaprej pa se mora delovni čas tudi izravnati znotraj referenčnega obdobja.
Odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (t. i. »izredni dopust«)
Med primere upravičene odsotnost z dela zaradi razglasitve splošne nevarnosti, naravnih nesreč in višje sile je potrebno prištevati tudi primere, ki jih ureja 165. člen ZDR-1. Zakon določa in ureja primere plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin. Med slednje sodi tudi primer hujše nesreče, ki zadane delavca. Primere plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin urejajo tudi kolektivne pogodbe dejavnosti (KPVIZ, KPKD, KPRD, KPDZSV). Vse v relevantnih členih tako ali drugače določajo pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do 5 dni (razen KPZSV 7 dni). Npr. KPVIZ v 50. členu določa primere plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, med katere uvršča primer elementarnih nesreč (odsotnost do 5 dni). KPVIZ izrecno določa, da delavcu odsotnosti, v primerih iz 50. člena, ni mogoče zavrniti.
Odsotnost zaradi osebnih okoliščin oz. »izredni dopust« zaradi naravne nesreče pripada delavcu le v primeru, ko je naravna nesreča prizadela neposredno tudi njega samega oziroma njegovo premoženje in dopust potrebuje za odpravo posledic naravne nesreče. V tem primeru mora delavec podati zahtevo za izrabo te vrste odsotnosti (saj gre za pravico) s katero delodajalca o tem ustrezno obvesti. Tudi v tem primeru pripada delavcu nadomestilo plače v skladu s določili področnih kolektivnih pogodb v višini 100 % osnove.
O (dodatni) odsotnosti z dela zaradi izrabe 'rednega' letnega dopusta pa se morata delavec in delodajalec medsebojno dogovoriti, upoštevaje interese obeh in upoštevaje tudi dane okoliščine.
Obveznost opravljanja dodatnega ali drugega dela v primerih naravne ali druge nesreče
V zadnjih letih je bilo tudi nekaj primerov, ko so delavci morali opravljati predvsem druga dela (in ne dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi), potrebna za odpravo ali preprečevanje nastanka materialne škode zaradi naravne ali druge nesreče. Vrstila so se vprašanja, ali so delavci dolžni opravljati delo, ki ni določeno s pogodbo o zaposlitvi, in če se sme to delo odrediti na dan, ki ni določen kot delovni dan delavca (npr. tudi v soboto ali nedeljo)?
Odgovor ponuja določba 145. člena ZDR-1, ki pravi, da je v primerih naravne ali druge nesreče ali takrat, ko se ta nesreča neposredno pričakuje, delavec dolžan opraviti dodatno delo preko polnega delovnega časa ali drugo delo, ki je potrebno za odpravljanje ali preprečevanje posledic nesreče. Dodatno delo sme trajati le tako dolgo, dokler je nujno , da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ali prepreči materialna škoda. KPDZSV pri tem določa še primere večjih epidemij ali zastrupitev, okvar delovnih postaj ali postrojitev ter nenadnih odsotnosti delavca (torej v res izrednih situacijah, da se prepreči ali odpravi hujše posledice za življenje in premoženje ljudi).
Če je bilo dodatno delo odrejeno na soboto (šesti delovni dan v tednu), je delavec dolžan opravljati to drugo delo na tako določen dan. Ta dan šteje kot delovni dan delavca in delavec je upravičen do rednega plačila (100 % osnovne plače z ustreznimi dodatki in povračilom stroškov).
Solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče
V skladu s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND) in panožnimi kolektivnimi pogodbami v javnem sektorju pripada zaposlenemu solidarnostna pomoč tudi v primeru elementarne (naravne) nesreče, ki prizadene zaposlenega. V skladu z namenom pravice – omilitev socialne stiske – in sodno prakso pa pripada pomoč samo tistemu javnemu uslužbencu, ki potrebuje pomoč oziroma ima zaradi elementarne nesreče določene težave (praviloma pravno priznana oz. dokazljiva škoda), ki bi jih s prejemom pomoči lažje premostil. Zatorej je potrebno presojati okoliščine vsakega posameznega primera.
Znesek solidarnostne pomoči v letu 2023 znaša 668,21 evra. V skladu s kolektivnimi pogodbami (KPND in panožnimi pogodbami) pripada članom sindikatov za 20 % višja solidarnostna pomoč. Pomoč izplača delodajalec in v primeru elementarne nesreče ni vezana na plačni cenzus, kar pomeni, da pripada zaposlenemu ne glede na višino njegove osnovne plače.
V skladu s kolektivno pogodbo velja, da zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži vsak posamezni javni uslužbenec sam, in sicer v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil član zmožen vložiti predlog. Zahtevo za višjo solidarnostno pomoč pa na predlog člana vloži sindikat (obrazci za izplačilo solidarnostne pomoči po področjih dejavnosti SVIZ so dostopni na povezavi https://www.sviz.si/dokumenti/).
V solidarnosti!
Tajništvo Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
[1] t. j. da delavec svojo redno delovno obveznost, ki je na določen dan, zaradi napovedi višje sile (razglasitev splošne nevarnosti, napoved zaprtja šol), ne bo mogel opraviti, opravi na drug dan, ki ga določi delodajalec.