Posebna Obvestila - ob vnovičnem povratku v vrtce in šole

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 27. januarja 2021

 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

Poziv delodajalca na testiranje in delovni čas

Če vas je delodajalec v minulih dneh napotil na testiranje, vam je moral ob tem podati ustrezno navodilo o napotitvi na testiranje ter kraj in uro le-tega. Upoštevaje, da ste testiranje opravili – ali ga še boste – v skladu z navodili in napotitvijo delodajalca, velja, da ste s tem na razpolago delodajalcu in da opravljate svoje delovne obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Na to opozarja tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) v svoji okrožnici z dne 22. januarja 2021, ko navaja, da je treba morebitno odklanjanje testiranja šteti za kršitev delovne obveznosti delavca. Vse, kar je torej delavcu naloženo z navodili delodajalca in predstavlja izpolnjevanje nalog iz delovnega razmerja, je treba šteti v njegov delovni čas (142. člen ZDR-1). Če je testiranje šteto kot delovna obveznost, se čas testiranja všteva v delovni čas delavca pri delodajalcu. Opozarjamo, da se v delovni čas všteva tudi čas prevoza, ki ga delavec porabi, da pride od doma do kraja testiranja in se nato vrne domov ter prav tako ves čas čakanja na testiranje.

Če se bo testiranje izvajalo ob ponedeljkih tudi v popoldanskem času ali v nedeljo, torej zunaj redno določenega dnevnega delovnega časa delavca, mora delodajalec spremembo le-tega sporočiti pisno in vsaj en dan vnaprej (četrti odstavek 148. člena ZDR-1).

Če delovni čas delavca, ki je potreben za testiranje, ni bil ustrezno prerazporejen ali ne sovpada z redno razporeditvijo delovnega časa delavca, delavec pa je zaradi testiranja v delovnem tednu opravil več ur, kot je njegov siceršnji tedenski delovni čas, predstavlja presežek ur nadure. Delodajalec bi moral le-te odrediti, vsekakor pa dejansko nastale nadure obračunati in izplačati.

Drugače je, če ima delavec delovni čas razporejen neenakomerno oziroma če delodajalec njegov delovni čas ustrezno začasno prerazporedi (pisno in vnaprej). V tem primeru se morajo ure, ki jih delavec porabi za izvedbo testiranja, izravnati v določenem referenčnem obdobju (v največ šestih mesecih oziroma pri učiteljih v tekočem šolskem letu). Če se to ne zgodi, se t. i. presežne ure ob koncu posameznega referenčnega obdobja štejejo kot nadure in jih je delodajalec dolžan izplačati kot delo preko polnega delovnega časa.

Če bi se testiranje izvajalo na nedeljo, je treba upoštevati, da delavec opravlja delovno obveznost v času, ki je zanj manj ugoden, za kar skladno s 44. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) pripada dodatek za delo na nedeljo (tj. 90 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca za vsako uro dela na nedeljo). V teh primerih predstavlja nedelja prvi delovni dan v delovnem tednu. Ob neprekinjenem opravljanju dela še nadaljnjih pet dni, predstavlja petek šesti zaporedni delovni dan v tednu in delavcu v teh primerih pripada dodatek po 42. členu KPJS (tj. 10 % za vsako uro dela na šesti dan). Če bi bil delavec napoten na testiranje v popoldanskem času, vsaj dve uri po koncu njegovega dnevnega delovnega časa, je treba šteti, da je delodajalec delovni čas delavca (na konkretni dan) določil kot deljeni delovni čas, delavcu pa za vse opravljene ure dela na takšen dan pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času (41. KPJS).

Upoštevaje zapisano je torej dolžnost delodajalca delovni čas obvezno evidentirati in ga ustrezno ovrednotiti.

 

Prevoz na testiranje

Če vas na testiranje napoti delodajalec, a se le-to ne izvaja na lokaciji, ki je v vaši pogodbi o zaposlitvi določena kot kraj opravljanja dela, vam mora delodajalec za pot na drugo lokacijo (t. i. službeno pot) v skladu z 8. in 10. členom Aneksa h KPND, št. 40 omogočiti uporabo službenega vozila ali vam povrniti stroške javnega prevoza ali pa se dogovorite za uporabo lastnega motornega vozila v službene namene in vam bo nato povrnjenih 18 % cene neosvinčenega motornega bencina (95-oktanskega) za prevoženi kilometer.[1]

Višja sila zaradi obveznosti varstva

Opomniti želimo, da je bila v interventnih zakonih določena pravna podlaga za odsotnosti z dela, ko delavec[2] dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno-varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu.

Zaposleni, ki negujejo in varujejo otroka v 4. in 5. razredu osnovne šole in zanj ne morejo drugače zagotoviti varstva, lahko še vedno uveljavljajo višjo silo zaradi obveznosti varstva in so tako upravičeno odsotni z dela (https://www.sviz.si/varstvo-otrok-zaradi-visje-sile/).


Vrednotenje dela v rizičnih razmerah ob ponovnem vračanju v šole in vrtce

Opozarjamo, da delodajalca, če ta še ni izdal potrebnih sklepov za upravičenost do dodatka za delo v rizičnih razmerah ali pa le-ti ne zajemajo vseh zaposlenih, ki bodo opravljali delo v zavodu, ali ne zajemajo vseh nevarnih del (npr. neposredno delo z otroki v šoli), pozovete, naj te sklepe sprejme oziroma jih prilagodi ter poda ustrezne zahtevke občini. Podrobnejša pojasnila in navodila v zvezi z dodatkom za delo v rizičnih razmerah smo vam skupaj z osnutkom sklepa že posredovali novembra lani – tukaj.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere del je tudi SVIZ, je pred dnevi preko svojega člana, Policijskega sindikata Slovenije, vložila kolektivni delovni spor zaradi kršitve Kolektivne pogodbe za javni sektor o upravičenosti do omenjenega dodatka. Podrobneje lahko o tem preberete v posebni objavi na naši spletni strani.

Z lepimi pozdravi,

 

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ