Posebna Obvestila - PKP6
Sorodne objave
sindikalnim zaupnicam in zaupnikom
Ljubljana, 4. decembra 2020
POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ
PREDSTAVITEV ključniH DOLOČB ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (#PKP6)
Državni zbor RS je 25. 11. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), veljati pa je začel dan po objavi v Uradnem listu RS, tj. 28. 11. 2020. Nekatere določbe zakona so zelo pomembne tudi za članice in člane Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), zato jih povzemamo v nadaljevanju.
Pravica do dodatka za delo v rizičnih razmerah po Kolektivni pogodbi za javni sektor
Strokovna služba SVIZ je vsem sindikalnim zaupnicam in zaupnikom 10. 11. 2020 že posredovala posebna obvestila, povezana s pravico do dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki ga ureja Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS). Prosimo vas, da si obvestilo po potrebi ponovno preberete.
Zatem je, kot rečeno, stopil v veljavo t. i. zakon #PKP6, ki določa, da se sredstva za izplačilo dodatka krijejo iz proračuna RS za obdobje od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije. V omenjenem zakonu je opredeljeno še, da bodo delodajalci zahtevke za potrebna sredstva vložili pri občini ustanoviteljici ali resornemu ministrstvu, Ministrstvo za finance pa bo moralo predpisati natančnejši postopek in roke za uveljavljanje zahtevkov. Tega slednje še ni storilo in trenutno ni jasno, na katerih naslovih in kako bodo šole, vrtci in drugi zavodi uveljavljali zahtevke za potrebna sredstva. Vsekakor pa velja, da pravico do dodatka z opredeljevanjem nevarnih pogojev dela in časa, ko delavci delo opravljajo na takšen način, določijo delodajalci sami.
SVIZ se, odkar je bilo omenjeno obvestilo podano, usklajuje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), da bi o dodatku podali vsaj medsebojno usklajeno okrožnico. Do takšne uskladitve do zdaj še ni prišlo. Takoj ko bi nam z MIZŠ uspelo doseči soglasje ali ko bodo natančneje znani postopek in roki podajanja zahtevkov, vas bomo o tem podrobneje seznanili.
Začasni ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja
1. Zakon #PKP6 ureja poenostavljeno začasno zaposlovanje v vzgoji in izobraževanju zaradi nujnih delovnih potreb v času obvladovanja virusa COVID-19. SVIZ si že od konca prvega vala epidemije COVID-19 aktivno prizadeva in pristojne opozarja, da je za področje vzgoje in izobraževanja nujno zagotoviti dodatna finančna sredstva ter hkrati tudi možnosti za krepitev kadrovskih zmogljivosti. Gre predvsem za ureditev vprašanja in zahteve po dodatnem zaposlovanju ob pomanjkanju strokovnih in drugih (tehnično-administrativnih) delavcev zaradi obolevanja, hkrati pa tudi za zagotavljanje dodatne pomoči preobremenjenim zaposlenim zaradi povečanja obsega dela v zaostrenih in izrednih razmerah.
Na tem mestu naj spomnimo, da je resorna ministrica sprejela tudi sklep (26. 10. 2020) o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike v VI zavodih, s katerim dovoljuje, da se v vzgojno-izobraževalno delo v primerih odsotnosti strokovnih delavcev vključujejo tudi študenti, in sicer v obliki začasnega oziroma občasnega študentskega dela (torej ne gre za delovno razmerje). SVIZ je ministrico večkrat pozval in opozoril, da je treba nadomestne strokovne delavce najprej iskati med že ustrezno usposobljenimi strokovnimi delavci (zaposlovanje pripravnikov, brezposelnih učiteljev, ki izpolnjujejo vse predpisane izobrazbene pogoje ali jim morda manjka, denimo, strokovni izpit).
S šestim interventnim zakonom je zdaj v javnem sektorju dopustno poenostavljeno in začasno zaposlovanje. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene le za določen čas zaradi nujne delovne potrebe v času obvladovanja virusa COVID-19. Pogodba se sklene brez objave prostega delovnega mesta in najdlje do 31. avgusta 2021. Na podlagi te zakonske določbe lahko zavodi zaposlujejo nujno potreben tehnično-administrativni kader in tudi strokovni kader, ki izpolnjuje vse z zakonom predpisane izobrazbene pogoje.
Za področje vzgoje in izobraževanja interventni zakon posebej določa tudi možnost sklenitve pogodbe za določen čas s kandidatom, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih izobrazbenih pogojev, in sicer takim, ki še nima opravljenega strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, izpolnjevati pa mora druge pogoje za zasedbo delovnega mesta.
Če so kandidati brezposelne osebe (iskalci zaposlitve) in prejemajo denarno nadomestilo za brezposelne osebe, je treba poudariti, da šesti interventni zakon (59. člen) začasno ureja tudi mirovanje pravice do denarnega nadomestila, če iskalec zaposlitve sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Ukrep mirovanja pravice do denarnega nadomestila za brezposelne je začasne narave, in sicer velja do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja za obdobje šestih mesecev (sklep Vlade RS o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu RS).
2. Zaradi povečanega obsega izvajanja pedagoškega in študijskega procesa na daljavo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT oprema) kot posledice izvajanja ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 je SVIZ že pri sprejemanju predhodnega interventnega zakona (ZZUOOP) pozival in predlagal, da je treba zavodom na področju vzgoje in izobraževanja zagotoviti dodatna sredstva za nakup potrebne IKT opreme. V skladu z ZIUOPDVE se bodo sredstva za nakup IKT opreme zavodom zagotavljala v skladu s proračunskimi možnostmi iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. Zakon določa tudi upravičence do teh sredstev, in sicer so to: javni zavodi, zavodi s koncesijo s področja vzgoje in izobraževanja in zavodi, ki so sofinancirani s strani ministrstva v skladu s 86. členom ZOFVI ter javni in koncesionirani visokošolski zavodi.
3. Starši, katerih otroci od 26. oktobra 2020 ne obiskujejo vrtca zaradi ukrepa o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, so za dneve odsotnosti otroka iz vrtca v času trajanja ukrepa, oproščeni plačila za vrtec. Izpad plačil staršev za vrtec, ki jim je določena v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo, krije proračun Republike Slovenije.
Zakon izrecno ureja tudi oprostitev plačila vrtca za tiste starše, katerih otroci ne morejo obiskovati vrtca zaradi zaprtja posameznih oddelkov ali enot.
4. Za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja financiranje zaščitne opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti, ki jo ti potrebujejo pri opravljanju izobraževalnih ali študijskih obveznosti.
5. Zakon nalaga lokalnim skupnostim, da učencem in dijakom v času, ko poteka šolanje na daljavo, zagotavljajo topel dnevni obrok. Lokalne skupnosti topel obrok priskrbijo s pomočjo šol z njihovega območja. Sredstva za zagotovitev toplega obroka se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
Začasni ukrepi na področju visokega šolstva in znanosti
1. Zakon ZIUOPDVE dovoljuje, da visokošolski zavod pri prvi akreditaciji in podaljšanju akreditacije ne bo dolžan izpolnjevati spremenjenih pogojev, ki bi jim sicer v običajnih okoliščinah skladno z novelo ZViS-K moral zadostiti. Visokošolski zavodi bodo dolžni zaostrene pogoje izpolnjevati šele pri drugem podaljšanju akreditacije (52. člen ZIUPDVE). Gre za sistemsko spremembo Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki s trenutnimi interventnimi ukrepi nima neposredne povezave – po mnenju SVIZ za tako določbo ne obstaja nujen in opravičljiv razlog, saj ne spada v okvir namena, ki ga zasleduje #PKP6. SVIZ je v tem delu pozval k vložitvi amandmaja, a ta žal ni bil sprejet.
2. Predlog člena, ki je predvideval izenačitev vpisnih pogojev za dijake poklicne in splošne mature in s katerim bi bil povsem razvrednoten pomen gimnazijskih programov in splošne mature, je bil zaradi pritiskov strokovne javnosti in prizadevanja SVIZ umaknjen.
3. Mladim raziskovalcem, katerih usposabljanje financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS in ki se jim rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti za zaključek usposabljanja (zagovor doktorata) izteče v obdobju od 12. 3. 2020 do 31. 12. 2021, se rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti podaljša za 1 leto (134. člen ZIUPDVE).
Samozaposleni v kulturi
Zakon ZIUOPDVE pod posebnimi in zelo natančnimi pogoji za samozaposlene predvideva t. i. pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, in sicer za obdobje od 1. 10. 2020 do konca leta 2020. Zakonska možnost pomoči, potrebni pogoji in merila, postopek izplačila ter morebitno vračilo pomoči so podrobno opredeljeni v čelnih od 109 do 113. ZIUOPDVE.
Nadomestila plače zaposlenim zaradi odrejene karantene
Skladno s prvim odstavkom 57. člena ZZUOOP je delavec, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, upravičen do nadomestila plače, in sicer za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.
V 59. členu ZZUOOP je določena višina nadomestila plače, ki pripada zaposlenemu v primeru odrejene karantene v posameznih primerih:
- v primeru prehoda meje (prvi odstavek 59. člena ZZUOOP)
- v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo (drugi odstavek 59. člena ZZUOOP):
- v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca (tretji odstavek 59. člena ZZUOOP):
- v primeru odrejene karantene zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali odrejene karantene zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino (četrti odstavek 59. člena ZZUOOP):
- v primeru odrejene karantene zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu (peti odstavek 59. člena ZZUOOP):
- smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
- smrti staršev (očeta, mame, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
- rojstva otroka,
- vabila na sodišče.
Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin. Za izračun nadomestila se upoštevata osnova in višina, kot jo določa šesti odstavek 137. člena ZDR-1, in sicer, da če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila (50 odstotkov), do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
V skladu s sedmim odstavkom 59. člena ZZUOOP mora delavec, ki je v karanteni na domu, najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu. Naslednji odstavek omenjenega člena istega zakona pa določa, da mora delavec, ki je bil v karanteni na domu, najpozneje v treh delovnih dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu iz petega odstavka 10. člena ZZUOOP to posredovati delodajalcu. Če je delavec v karanteni na domu upravičen do odsotnosti z dela (npr. letni dopust) ali v času karantene na domu pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (npr. zboli) ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti (npr. izredni dopust) ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz 59. člena ZZUOOP v tem času ne izplačuje, določa 60. člen ZZUOOP. |
Kako do potrdila o prestajanju karantene na domu?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) oziroma epidemiologi v zdajšnjih zaostrenih razmerah vzpostavijo stik samo še z na novo potrjenimi okuženimi osebami. Okuženi osebi razložijo, kako naj ravna, in tudi, kako naj obvešča tiste, s katerimi je bila v stiku. Epidemiologi stikov torej ne pokličejo več in o njih ne obveščajo Ministrstva za zdravje, da jim to izda odločbo o karanteni na domu. Po navodilu epidemiologa bo tisti, ki mu je bila potrjena okužba s koronavirusom, obvestil vse, s katerimi je bil v tesnem stiku. Če ima nameščeno aplikacijo #OstaniZdrav, bo po navodilu epidemiologa vnesel kodo in s tem omogočil, da bodo o tveganem stiku z njim obveščeni preko aplikacije vsi, ki jo imajo naloženo in vključeno. Vsi tisti, ki jim je bilo sporočeno, da so bili v tesnem stiku z okuženo osebo (neposredno ali preko aplikacije), naj ostanejo doma in ravnajo, kot da so v karanteni na domu. Če potrebujete potrdilo o prestajanju karantene na domu, na portalu eUprava izpolnite obrazec in boste potrdilo o karanteni na domu prejeli na svoj elektronski naslov. Torej, NIJZ na podlagi vnesenih podatkov izda potrdilo na elektronski naslov kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva.
NIJZ je pripravil tudi Usmeritve vodstvu vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ) ob pojavu potrjenega primera okužbe s SARS-CoV-2 v njihovem zavodu, ki vodstvu zavodov služijo kot pomoč pri ustreznem ukrepanju. Za otroke, ki ostanejo v karanteni na domu, skrbniki (eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje) na portalu eUprava na enak način, kot je obrazloženo v prejšnjem odstavku, izpolnijo obrazec in bodo prejeli potrdilo o karanteni na domu na elektronski naslov.
Tisti, ki boste v karanteno na domu napoteni s strani policije na meji, boste to napotitev lahko dokazovali s potrdilom, ki vam ga bo izdala policija.
Uveljavljanje povračila nadomestil plač delavcev zaradi odrejene karantene, če je bil zavodov delež prihodkov iz javnih virov v letu 2019 nižji od 70 %
Besedilo 61. člena ZZUOOP po spremembi ZIUOPDVE določa, da pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev po ZZUOOP zaradi odrejene karantene ne more uveljavljati delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije (oziroma proračuna občine) in katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov. Če ste zaposleni v zavodu, v katerem je bil delež iz javnih prihodkov v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, pa lahko vaš delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, tako da jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve ZZUOOP, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. decembra 2020. V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi karantene delavca na domu delodajalec omenjeni vlogi priloži kopijo potrdila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru karantene na domu iz petega odstavka 57. člena ZZUOOP pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
S spoštovanjem,
glavni tajnik SVIZ