Ljubljana, 15. 5. 2020

Posebna Obvestila - pred vrnitvijo zaposlenih v vrtce in šole

Sorodne objave

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 15. maja 2020
 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ

ODSOTNOST DELAVCA Z DELA ZARADI RIZIČNEGA ZDRAVSTVENEGA STANJA NA STRANI DELAVCA ALI NJEGOVEGA DRUŽINSKEGA ČLANA OZIROMA ČLANA ISTEGA GOSPODINJSTVA

1. Odsotnost delavca z dela zaradi rizičnega zdravstvenega stanja na strani delavca

Zaradi spornih praks nekaterih delodajalcev in spornih navodil Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki ne upoštevajo veljavne zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu, se v nadaljevanju opredeljujemo do nekaterih pomembnih vprašanj v zvezi z delavci, ki v času epidemije sodijo med zdravstveno ogrožene oziroma v t. i. rizične skupine delavcev. S strani članstva smo na to temo prejeli veliko vprašanj.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944#) v 45. členu (varne delovne razmere) določa, da mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Krovni zakon tega področja je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5537 ), ki že v samem temelju med drugim določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu (5. člen) ter da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti (14. člen). Nadalje ZVZD-1 npr. določa, da ima delavec pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu, to pa mora zagotavljati delodajalec (7., 8. in 11. člen). Prav tako mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu tudi tako, da poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela (19. člen). Delodajalec pa je tudi tisti, ki mora zagotoviti, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu izvaja izvajalec medicine dela (33. člen) – in v tem okviru tudi zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu (36. člen) –, delavec pa pravico do zdravstvenih pregledov (na te se mora delavec odzvati in jih opraviti), ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu (54. člen).
Breme oziroma odgovornost delodajalca v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu v času epidemije je izjemno, enako velja za delodajalčevega pooblaščenca za varnost in delodajalčevega zdravnika medicine dela. Toliko bolj to velja v odnosu do rizičnih skupin delavcev.
Delodajalci bi morali glede na jasna opozorila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in ministrstev pravočasno, torej še pred odprtjem vzgojno-izobraževalnih zavodov, delavce pozvati, naj jim sporočijo (v izogib morebitnim sporom bi bilo to smiselno v pisni oziroma elektronski obliki), kdo je mnenja, da v rizično skupino sodi. Te delavce bi morali nato povezati s svojim (torej delodajalčevim – 12. točka 3. člena ZVZD-1) zdravnikom medicine dela. Delodajalčev zdravnik medicine dela bi se moral ob individualni presoji zdravstvenega stanja delavca po potrebi povezati z delodajalčevim pooblaščencem za varnost pri delu (11. točka 1. odstavka 29. člena, 35. člen ZVZD-1) ter po potrebi z delavčevim osebnim zdravnikom (3. odstavek 33. člena ZVZD-1). Le glede na konkretno zdravstveno stanje konkretnega delavca, v manj očitnih primerih le ob presoji tveganj njegovega konkretnega delovnega mesta oziroma okolja je namreč mogoče ustrezno presoditi, ali bo lahko delavec kljub epidemiji svoje delo opravljal varno ali pa je potreben umik z dela. Ena od možnosti, ki jih ima delodajalec lahko na voljo pri rizičnih delavcih (tudi tu je potrebna individualna presoja), je seveda tudi delo na domu delavca.
Delodajalci, ki od delavcev zahtevajo, da na lastne stroške pridobijo potrdila pri zdravnikih medicine dela, ki niso delodajalčevi zdravniki medicine dela po ZVZD-1 (zdravnik medicine dela mora biti ustrezno vpet v delovni proces pri delodajalcu), oziroma od osebnih zdravnikov delavcev, torej ravnajo nestrokovno oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Ker se zavedamo, da so zdravniki medicine dela nekaterih delodajalcev precej zasedeni in da pravočasna (tj. do odprtja zavodov) strokovna presoja ne bo možna, so po našem mnenju do tedaj, ko bo takšna presoja lahko opravljena, ob pogoju ustreznega zavarovanja zdravja delavca mogoča tudi neke vrste »vmesna« dokazila »rizičnosti«, a ne na finančno breme delavca.
Zagotovo se bo pojavila tudi dilema, kakšen je vmesni status delavca do umika z dela zaradi »rizičnosti«. V prvi vrsti je po našem mnenju, če je delodajalec v zvezi z ugotavljanjem »rizičnosti« delavca morda pasiven, smiselno, da delavec delodajalca s tem nemudoma ali čim prej seznani sam (zgolj o statusu »rizičnosti«, ne o konkretnem zdravstvenem stanju), da bi bil postopek individualne presoje s strani delodajalčevega zdravnika medicine dela čim prej končan. Če bo delodajalec delavca kljub temu, da je slednji prepričan, da spada v rizično skupino, in kljub temu, da je delavec delodajalca na to opozoril, silil delati v rizičnih razmerah, članicam in članom svetujemo, da se za dodatna pojasnila in pomoč čim prej obrnejo na svojega sindikalnega zaupnika oziroma sindikalnega pravnika. V skrajnem primeru, če delodajalci ne bi ravnali ustrezno in bi rizične skupine delavcev ogrožali oziroma prepuščali same sebi, bo treba to predvidoma prijaviti Inšpektoratu RS za delo (IRSD, https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/inspektorat-za-delo/o-inspektoratu/).
Če pride do umika delavca z dela zaradi »rizičnosti«, le-temu po mnenju MIZŠ, ki naj bi bilo usklajeno z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), pripada nadomestilo v višini 80 % po ZIUZEOP (o višini nadomestil govori 70. člen).


2. Odsotnost delavca z dela zaradi rizičnega zdravstvenega stanja njegovega družinskega člana oziroma člana istega gospodinjstva

Možnost upravičene odsotnosti z dela za delavca, ko so »rizični« njegovi družinski člani oziroma člani istega gospodinjstva, je po našem mnenju smiselno podobna situaciji, kot je bila v primeru nezmožnosti zagotavljanja varstva otrok, kjer se je uporabljalo razlage MDDSZ (glejte 11. točko na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Koronavirus/Korona-paket-prvi-info.-za-splet-16.-april-4.docx ). Pravna podlaga za tako obliko odsotnosti bi moral biti 6. odstavek 137. člena ZDR-1, torej razlog višje sile, pripadati pa bi moralo 80-% nadomestilo po 2. odstavku 70. člena ZIUZEOP.

Delodajalec bo v primerih, ko z delavcem ne bo vzpostavljeno zadostno zaupanje, od njega predvidoma zahteval potrdilo osebnega zdravnika rizičnega družinskega člana (oz. pediatra otroka) o njegovi »rizičnosti« (na strani otroka upoštevaje predloge razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo oziroma drugih oseb, upoštevaje predloge razširjenega strokovnega kolegija za medicino dela, prometa in športa), hkrati pa izjavo delavca, da živita v skupnem gospodinjstvu in nimata možnosti, da bi to uredila drugače.

PRAVICA DO VARSTVA OTROK IZ RAZLOGA VIŠJE SILE PO 18. MAJU 2020

Delavec lahko v skladu s 6. odstavkom 137. člena ZDR-1 v času razglašene epidemije in sprejetih ukrepov zaradi zmanjšanja širjenja SARS-CoV-2 uveljavlja pravico do varstva otrok zaradi sklicevanja na višjo silo, in sicer za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole. Ugodnejšo višino nadomestila od ZDR-1 je za tak primer uredil 70. člen ZIUZEOP.

Ker se z 18. majem 2020 odpirajo vrtci in šole, bo moral delavec za morebitno nadaljnjo uveljavljanje pravice varstva otrok iz razloga višje sile delodajalcu okoliščine svojega primera utemeljiti in jih ustrezno izkazati. Zagotovo bodo pravico lahko uveljavljali starši, katerih otroci spadajo v eno od rizičnih skupin v skladu s sklepom razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo. Vse ostale primere je treba presojati individualno. Zgolj dejstvo, da roditelj, ki je hkrati tudi pedagoški delavec (ali drug strokovni ali ARTD delavec v vzgojno-izobraževalnem zavodu), otroka ne želi dati v vrtec ali šolo (1. triada), po našem mnenju ne zadošča za uveljavljanje zgoraj navedene pravice. Drugačna je situacija v primeru otroka, ki obiskuje 4. ali 5. razred osnovne šole, ali starejšega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, oziroma ko je to v trenutnih razmerah neizogibno potrebno zaradi pri otroku ugotovljenih posebnih potreb. A tudi v navedenih situacijah je treba presoditi okoliščine posameznega primera. Iz individualnih okoliščin mora izhajati, da nege in varstva svojih otrok delavec ne more razumno zagotoviti drugače, kot da to stori sam (posledično gre za višjo silo, zaradi katere je delavcu začasno onemogočeno opravljanje dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi).

Ob tem opozarjamo, da nadomestilo plače v višini 80 odstotkov za primer uveljavljanja pravice do varstva otrok v skladu z ZIUZEOP velja le do 31. maja 2020. Po izteku interventne zakonodaje bo višina nadomestila plače ponovno znašala 50 odstotkov osnove, če medtem ne bo sprejeto drugače. Delimo povezavo do splošnih pojasnil MDDSZ z dne 16. 4. 2020 (glejte str. 13 in 14): https://www.gov.si/novice/2020-04-16-pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja-v-posebnih-okoliscinah-posodobljena-informacija-16-4-2020/


OPREDELITEV DO STATUSA PRIPOROČIL NIJZ O ORGANIZACIJI DELA V VRTCIH IN ŠOLAH

Ob ponovnem odpiranju vzgojno-izobraževalnih zavodov smo v SVIZ prejeli tudi nekaj vprašanj o priporočilih NIJZ glede organizacije dela v vrtcih in šolah. Dileme so bile večinoma povezane s tem, ali so predmetna priporočila NIJZ za vzgojno-izobraževalne zavode in tam zaposlene le priporočila ali predstavljajo obveznost oziroma dolžna ravnanja v skladu s 1.b členom dopolnjenega Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 65/20 z dne 8. 5. 2020). Prepričani smo, da je treba obnovitev vzgojno-izobraževalnega procesa oblikovati ob upoštevanju strokovne ocene zdravstvene stroke, v prvi vrsti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Le tako bo namreč mogoče zagotoviti, da bo vrnitev v vrtce in šole varna za vse (zaposlene, otroke, učence in dijake). Ob tem opozarjamo, da sindikat ni institucija, ki bi bila pristojna ali strokovno podkovana, da bi lahko polemizirala s strokovnimi (zdravstvenimi) izhodišči in priporočili NIJZ. V SVIZ zato priporočila NIJZ sprejemamo, članicam in članom pa v skladu s tem svetujemo, naj jih pri organizaciji in izvajanju vzgojno-izobraževanega dela upoštevajo v največji možni meri. Ob ponovnem zagonu vrtcev in šol po naši oceni omenjena priporočila zagotavljajo zmanjševanje tveganja za okužbo pri vseh, ki v vzgojno-izobraževalni prostor vstopajo.

S spoštovanjem,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar