Ljubljana, 24. 3. 2020

Posebna obvestila SVIZ - varnost in zdravje pri delu

DODANA POMEMBNA POVEZAVA - Ukrepi za varovanje zdravja delavcev v času epidemije COVID-19 - Ministrstvo za zdravje: navodila za delodajalce in Medicino dela, prometa in športa

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 24. marca 2020

 


POSEBNA OBVESTILA SVIZ



Delodajalci so dolžni zagotavljati varne delovne razmere in zdravje pri delu

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) še naprej prejemamo opozorila naših članic in članov, da mora v prostorih zavodov kljub razglašeni epidemiji zaradi virusa COVID-19 svoje delo še vedno opravljati večje število zaposlenih – in sicer tudi, če njihovo delo ni nujno in neodložljivo. To v trenutnih okoliščinah ni dopustno, zato v SVIZ delodajalce skladno z zakonsko določeno obveznostjo zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pozivamo, naj zaposlenim na vseh delovnih mestih nemudoma omogočijo uporabo takšnega instituta, ki uslužbencem dela v prostorih delodajalca ne odreja, razen če bi bilo to delo nujno in neodložljivo.

Če je delo mogoče organizirati v obliki dela na domu, pozivamo, naj se le-to tako tudi izvaja. Če dela ni mogoče izvesti kot delo na domu, lahko delavec primarno (50. člen KPVIZ, 40. člen KPK (mora biti huje osebno prizadet), 55.a člen KPRD) izrabi pravico do plačane odsotnosti v obsegu 5 dni (oz. 7 dni po KPDZSV) zaradi elementarne nesreče. Če dela ni mogoče organizirati na prej navedena načina, lahko delodajalec delavcu na njegovo željo omogoči izrabo letnega dopusta (ob tem opozarjamo, da je potrebno soglasje delavca!) oziroma mu odredi čakanje na delo doma. Za dela, ki so nujna in neodložljiva, delodajalec določi krizno skupino, iz katere naj bodo absolutno izključeni delavci, ki spadajo v rizično skupino (starejši, kronični bolniki, invalidi, nosečnice ter zaposleni, ki sobivajo z osebo, ki je v rizični skupini). Zaposlenim, ki niso v rizični skupini in katerih delo je ocenjeno kot nujno in neodložljivo ter ga morajo obenem opravljati v prostorih zavoda, mora delodajalec skladno z navodili NIJZ zagotoviti vso ustrezno zaščitno opremo (maske, razkužila, rokavice …).

Delodajalec ima poleg zagotavljanja varnih delovnih razmer po 45. členu ZDR-1 posebne zaveze tudi po Zakonu o varstvu in zdravju pri delu (13., 17., 27., 29., 33., 37., 46., 49., 52., 53. člen … ZVZD-1), ki je v času epidemije, kot smo ji priča, posebnega pomena. Delodajalec je dolžan poznati vsa tveganja oziroma se o njih nemudoma podučiti ter upoštevati veljavne pravne predpise in odloke Vlade RS, katerih namen je zajeziti širjenje virusa COVID-19 ter zavarovati življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije. Delodajalec mora v aktivnosti in ukrepe za zmanjševanje tveganj po ZVZD-1 vključiti tudi svojo strokovno službo (pooblaščene osebe za varnost in zdravje pri delu) ter šele na podlagi ocene tveganja, ki jo ta služba poda, v prostorih zavoda organizirati morebitno nujno delo. Delodajalec se mora predhodno posvetovati tudi z delavcem, in sicer glede vsakega ukrepa, ki bi lahko vplival na njegovo varnost in zdravje pri delu, ter ga obvestiti o vrsti tveganja in varnostnih ukrepih (to naj bo v pisni obliki, lahko elektronsko). V skladu z navedenim ter upoštevaje ZVZD-1 je torej delodajalec dolžan sprejeti vse ustrezne ukrepe, da tistim zaposlenim, ki nujno in neodložljivo delo opravljajo neposredno v prostorih zavoda, zniža tveganje na najmanjšo možno mero (na t. i. minimum). V nasprotnem primeru ima delavec pravico opravljanje dela tudi odkloniti.

Delodajalec naj seznani zaposlene z nevarnostmi, potrebnimi previdnostnimi ukrepi – obvezno vzdrževanje varnostne razdalje (po možnosti vsaj pet metrov) oziroma brez osebnega stika sploh, delo po različnih nadstropjih, če je to mogoče, uporaba različnih sanitarij, različnih delovnih sredstev, različnih vhodov, ustrezno prezračevanje – in jih o tem obvesti tudi na vidnih mestih, kjer se lahko delavci z njimi vsakokratno in redno seznanjajo brez potrebnega dotikanja/prijemanja predmetov (npr. na vseh vhodnih vrati, po e-pošti, na oglasni deski). Delodajalec naj delavce aktivno vključi v oblikovanje režima opravljanja dela v teh izrednih okoliščinah, saj poznavajoč svoja delovna mesta lahko predvsem delavci sami bistveno pripomorejo k večji varnosti.

V 52. členu ZVZD-1 je jasno opredeljeno, da delavec lahko odkloni delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker predpisani ukrepi ne bi bili izvedeni, ter da ima pravico zahtevati, da se nevarnost odpravi. V naslednjem, 53. členu, zakon dodatno določa, da ima delavec v primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa tudi zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. Če delodajalec ne bi ravnal ustrezno, delovni proces pa bi v neutemeljeno širokem obsegu potekal v prostorih zavoda in to brez sprejetih varnostnih ukrepov, ga delavec lahko obvesti, da na delovno mesto – zaradi resne in neposredne nevarnosti – v prostor zavoda ne bo prišel.

Na terenu se te dni pojavljajo zelo različne zahteve delodajalcev, da morajo zaposleni priti na delo v prostore zavoda, kljub temu da so ti že nekaj dni zaprti za otroke, starše, uporabnike ali drugo zainteresirano javnost. Mnenje SVIZ je, da je večina pozivov delodajalcev, da se morajo zaposleni zglasiti v prostorih zavodov, neutemeljenih. Naj izpostavimo, da delodajalec zaposlenim ne more in ne sme (pa naj gre za strokovne ali druge administrativno-tehnične delavce) naložiti, na primer, razkuževanja poslovnih prostorov zavoda, prav tako jim ne more naložiti urejanja okolice zavoda itd. Primarna naloga vseh delodajalcev v naših dejavnostih je, da se zagotovi varovanje zdravja zaposlenih, udeležencev procesa in širše javnosti. Delo v prostorih zavoda, če je to res nujno potrebno za nemoteno delovanje le-tega, je dopustno zgolj in samo izjemoma ter le če so hkrati spoštovani vsi zaščitni ukrepi, ki so navedeni zgoraj.

Nazadnje želimo opozoriti tudi na kazensko in odškodninsko odgovornost delodajalca. Kazenski zakonik v 177. členu opredeljuje, da se tistega, ki se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če ima opisano dejanje za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec za dejanje kaznuje z zaporom do osmih letih.

Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali smrti bližnjega pa je skladno z 179. in 180. členom Obligacijskega zakona lahko delodajalec – če ne sprejme ustreznih ukrepov, zaposlenim pa odtujuje pravico do varnosti in zdravja pri delu ter jim nudi nezadostno varstvo – tudi odškodninsko odgovoren. Večje število takšnih odškodninskih zahtevkov po koncu epidemije in, kar je še pomembneje, v teh trenutkih nepotrebno ogrožanje zdravja in življenj je mogoče že zdaj preprečiti z ustrezno organizacijo in ukrepi za varnost in zdravje pri delu. V SVIZ zato ponavljamo dobronameren poziv delodajalcem, naj naša opozorila jemljejo zgolj kot zanje koristna in usmerjena v dobro nas vseh.

Sindikalne zaupnice in zaupnike vas naprošamo, da s temi obvestili seznanite še druge članice in člane SVIZ v svojih zavodih ter zapisano – če se navedene kršitve morda dogajajo v vašem delovnem okolju – posredujete tudi svojemu delodajalcu.

 

S prijaznimi pozdravi,

 


Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ
Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar