Poskusi odrekanja pravice do stavke
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci 28. februarja 2022 podal obširnejši komentar k odzivu Vlade RS na stavkovne zahteve sindikata ob napovedani splošni stavki v vzgoji in izobraževanju.
SVIZ je skrbno preučili dopis premiera z dne 23. 2. 2022, ki je sicer naslovljen kot odgovor Vlade RS sindikatu na sklep o razglasitvi splošne stavke na področju vzgoje in izobraževanja. Prva – in zelo presenetljiva – ugotovitev je, da predsednik Vlade RS na naše stavkovne zahteve sploh ne odgovarja. Dopis premiera preprosto ni odgovor na stavkovne zahteve 37.248 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki so se v 731 vzgojno-izobraževalnih zavodih, na demokratično izvedenem glasovanju, presenetljivo množično opredelili za splošno stavko.
Vse slovenske vlade do zdaj so se v skladu z evropskimi načeli socialnega partnerstva in ob upoštevanju Zakona o stavki v primerih napovedi stavke odzvale na enak način, tj. tako, da so se opredelile do stavkovnih zahtev in predstavnike zaposlenih, ki so stavko napovedali, povabile na pogovore. Zakon o stavki Vladi Republike Slovenije v našem primeru veleva, naj takoj po napovedani stavki poskuša skupaj s predstavniki zaposlenih sporazumno rešiti spor. Ob razglasitvi splošne stavke v vzgoji in izobraževanju 18. 2. 2022 smo iz SVIZ-a predsedniku Vlade RS hkrati posredovali tudi pisni poziv, da se čim prej sestanemo in skušamo še pred izvedbo stavke 9. 3. 2002 po mirni poti poiskati rešitve za spor, kar je v skladu z zakonom in interesom zaposlenih ter Vlade RS. V (ne)odgovoru na napoved stavke možnosti, da bi se predstavniki Vlade RS sestali z nami in poskušali rešiti spor po mirni poti, predsednik sploh ne omenja. Takšnega odziva v sindikatu ne razumemo, saj za vlade, ki priznavajo socialno partnerstvo kot integralni del evropske participativne demokracije, kot tak ni značilen. Zato na tem mestu SVIZ predsednika Vlade oziroma Vlado RS kot celoto sprašuje, ali navedeno pomeni, da zavračajo dolžnost obeh strani, da poskušata sporazumno rešiti spor, kar je opredeljeno z Zakonom o stavki, in da se z nami ne nameravajo sestati, niti odgovoriti na naše stavkovne zahteve.
Glede na znatno obremenjevanje javnih financ, ki smo mu s strani vlade priča v zadnjih mesecih, je zapisano stališče predsednika Vlade RS, da z zviševanjem plač v vzgoji in izobraževanju ne bo obremenjeval mandata prihodnje vlade, povsem neprepričljivo in celo dvolično – še zlasti, ker je vlada ob koncu minulega leta sprejela in celo sama spodbudila trajno zvišanje plač v zdravstvu, še pred tem pa tudi v policiji in vojski. Prav na isti dan, ko predsednik vlade v svojem (ne)odgovoru SVIZ ni niti z besedo opredelil do stavkovnih zahtev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, je minister za zdravje Janez Poklukar v drugem krogu pogajanj za zvišanje plač v zdravstvu – ob čemer tukaj poudarjamo, da v SVIZ zahteve zdravstvenih sindikatov podpiramo – napovedal vladni protipredlog in nadaljevanje pogajanj. Z nekaterimi skupinami zaposlenih v javnem sektorju se vlada torej pogaja, druge pa medtem zavrača. Vse to ob priznavanju premiera, da so plače v vzgoji in izobraževanju zaostale za plačami zaposlenih na primerljivih delovnih mestih v javnem sektorju, in sicer najbolj prav v času aktualnega mandata, ko so se najbolj povečale tudi anomalije med posameznimi primerljivimi delovnimi mesti (ustrezni tabeli sta objavljeni tukaj). Neenakost v vrednotenju dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je še očitnejša, ko k povprečnim bruto plačam dodamo izobrazbeno strukturo v posameznih plačnih podskupinah. Ta je najvišja prav v vzgoji in izobraževanju. Ob navedenih dejstvih sprašujemo, ali Vlada RS zaposlene v vzgoji in izobraževanju razume kot drugorazredne državljane, ki si ne zaslužijo enake obravnave kot drugi zaposleni v javnem sektorju?!
V svojem (ne)odgovoru nas predsednik Vlade RS seznanja še z načrtovanimi sredstvi za investicije v vzgoji in izobraževanju, ki jih v SVIZ pozdravljamo, a ob tem ne razumemo, v kakšni povezavi je to z našimi stavkovnimi zahtevami. Še bolj se čudimo delu zapisa, v katerem je zatrjeno, da se je število zaposlenih v izobraževanju v minulih dvajsetih letih skoraj podvojilo, s 54.000 na 90.000, število otrok na zaposlenega pa naj bi se skoraj razpolovilo. V vzgoji in izobraževanju je po vladnih podatkih zaposlenih 70.000 ljudi, kar pomeni stopnjo rasti, ki je povsem primerljiva z rastjo števila vseh zaposlenih v javnem sektorju. Sprašujemo, kaj Vlada RS želi doseči z navajanjem neresničnih, izmišljenih podatkov. Morda diskreditacijo vzgoje in izobraževanja ter šolnikov, ki smo v času epidemije s skrajnimi močmi ohranjali vrtce in šole odprte? Zakaj ima Vlada RS do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju tako nespoštljiv in podcenjujoč odnos?
SVIZ skladno z vsem navedenim Vlado RS ponovno poziva, da v skladu z Zakonom o stavki pristopi k iskanju rešitev za razrešitev spora, kot je opredeljen v naših stavkovnih zahtevah.
Vabimo vas k ogledu celotnega posnetka naše današnje novinarske konference ter odgovorov na novinarska vprašanja in dodatnih pojasnil glede izvedbe stavke, vprašanja njenega plačila itd.