Posledice COVIDA-19 v izobraževanju posebno izrazite
sporočilo za medije!
POSLEDICE COVIDA-19 V IZOBRAŽEVANJU POSEBNO IZRAZITE
Slovenski učiteljice in učitelji plačani slabše, kot je povprečje v članicah OECD in EU23, OECD in EI pozivata k okrepitvi financiranja izobraževanja.
Ljubljana, 8. septembra 2020 – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila vsakoletno publikacijo Pogled na izobraževanje 2020 (Education at a Glance 2020, EAG2020) o izobraževalnih sistemih v svojih državah članicah in dodatnih partnerskih državah. Osrednja tema je tokrat poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki je, kot poudarja OECD, v snovanju izobraževalnih politik pogosto v ozadju, hkrati pa je to področje zdaj izrazito prizadela pandemija covida-19. Prav na tej ravni izobraževanja sta namreč praktično delo v šolah in usposabljanje pri delodajalcih bistvenega pomena, a ju ob varnostnih omejitvah zaradi koronavirusa večinoma ni bilo mogoče izpeljati. OECD obenem izpostavlja, da je v poklicno izobraževanje in usposabljanje vključenih razmeroma več dijakov in dijakinj iz socialno in ekonomsko šibkejših družin, v obdobju učenja na daljavo pa so se možnosti za kakovostno izobraževanje le-teh v primerjavi z vrstniki, ki prihajajo iz bolj privilegiranih okolij, bistveno poslabšale. Po podatkih OECD je med državami, v katerih je v programe poklicnega izobraževanja vpisanih največ mladih od 15. do 24. leta, pred Turčijo in Avstrijo na prvem mestu lestvice prav Slovenija.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) se strinja z OECD, da je pandemija covida-19 razkrila veliko krhkost in neenakosti na vseh ravneh družbe. Pridružuje se pridružuje svarilu, da bo področje izobraževanja občutilo pomanjkanje finančnih sredstev hitreje in intenzivneje kot po krizi leta 2008, hkrati pa naj bi države, ki izobraževanja že do zdaj niso prepoznavale kot enega ključnih gradnikov vsake uspešne družbe, teže spoprijemale z aktualno situacijo. Sloveniji v tem smislu niso v prid podatki iz EAG2020, da je naša država leta 2017, ki je zadnje referenčno leto za ta kazalnik v publikaciji, namenila za delovanje izobraževalnih ustanov 4,2 % BDP (leta 2016 4,3 %) To je namreč manj, kot znaša povprečje OECD in tudi EU23 (OECD: 4,9 %; EU23: 4,5 %), in Slovenijo uvršča v skupino članic OECD, ki za izobraževanje namenjajo najnižji odstotek BDP. Hkrati velja tudi, da se je na ravni večine držav OECD in partneric vlaganje sredstev iz proračuna v izobraževanje v obdobju od leta 2012 do 2017 povečevalo, Slovenija pa je poleg Kolumbije, Češke, Irske, Litve, Luksemburga in Mehike izpostavljena kot država, v kateri je bila rast BDP sicer več kot 10-odstotna, a je oblast javna sredstva, namenjena za šolstvo, zmanjšala.
Ob zelo zgovornih opozorilih se SVIZ odločno pridružuje tudi pozivu OECD in Izobraževalne internacionale (Education international, EI), da morajo države v okoliščinah recesije, ki smo ji priča, izobraževanje postaviti v središče gospodarskega okrevanja, če naj bi bilo le-to uspešno. Nujno morajo prevprašati tudi položaj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki so v povezavi s koronavirusom covid-19 soočeni s številnimi izzivi in dodatnimi obremenitvami, ki pa niso ustrezno ovrednotene. Na slednje SVIZ ministrico za izobraževanje prof. dr. Simono Kustec Lipicer vztrajno opominja, a le-ta predlog, naj ministrstvo sklene dogovor o vrednotenju dodatnih del zaposlenih (kljub temu, da je sindikat v vrtcih in šolah v podporo predlogu zbral tudi več kot 16.000 podpisov), enako vztrajno ignorira. SVIZ je prepričan, da bi se morala vlada na predstavljena dejstva nujno ustrezno odzvati tudi v luči tega, da podatki iz EAG2020 kažejo, da so slovenski učitelji in učitelji na vseh ravneh izobraževanja še zmeraj plačani slabše kot kolegice in kolegi v državah članicah OECD in EU23, prav tako pa učiteljske plače v Sloveniji zaostajajo tudi za prejemki zaposlenih v primerljivih poklicih v javnem sektorju.
X X X X X
Sandi Modrijan,
tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije