Posvet še za predšolsko vzgojo
V luči pogajanj o novem plačnem sistemu v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij se v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) maja – posveti pa se bodo nadaljevali tudi junija – srečujemo s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki po posameznih sindikalnih konferencah. Na približno triurnih srečanjih predstavimo novosti v pogajalskem procesu, z našimi predstavniki v zavodih po vsej Sloveniji pa razpravljamo o ključnih vprašanjih, ki so za dejavnosti Sviza aktualna v pogajanjih z Vlado RS.
Določitev zgornje meje števila oddelkov javnih vrtcev
Na četrtem od skupno šestih predvidenih posvetov so se 28. maja 2024 sešli sindikalni zaupniki in zaupnice iz predšolske vzgoje, pred osrednjo točko srečanja pa jim je predsednica sindikalne konference Marjana Kolar predstavila dejavnost delovne skupine Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki se ukvarja s spremembami in dopolnitvami Zakona o vrtcih in v kateri sama sodeluje kot predstavnica Sviza. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dodatno izpostavil, da je sindikat v minulih dneh resornemu ministrstvu posredoval svoje stališče k spremembam in dopolnitvam Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter se v odzivu med drugim opredelil do predlagane določitve največjega števila oddelkov posameznega javnega zavoda v višini 45 oddelkov ob hkratni ohranitvi obveznosti ustanovitve vrtca kot javnega zavoda, ko je doseženo njegovo delovanje z 10 oddelki. Kot smo izpostavili, Sviz omejitev števila oddelkov javnih vrtcev v absolutno pozdravlja in podpira, za navedeno si namreč aktivno prizadeva že dlje časa, v zadnjem času predvsem v kontekstu poskusa ustanovitve megavrtca v Ljubljani, s katerim je želela mestna oblast zdajšnjih 23 samostojnih javnih vrtcev na območju MOL, združiti v en konglomerat, ki bi imel več kot 2.600 zaposlenih in več kot 13.000 vključenih otrok. Sviz je ob podpori zaposlenih v javnih vrtcih v Ljubljani – sindikalni zaupnice in zaupniki so zbrali 1.851 podpisov, kar predstavlja več kot 70 odstotkov vseh zaposlenih v javnih vrtcih v Ljubljani – civilne družbe in akademske stroke, nenazadnje pa po vztrajnem pozivanju tudi ob opredelitvi pristojnega ministrstva uspelo združitev zadržati, upamo, da tudi dokončno preprečiti. V omenjenem stališču smo dodatno podčrtali, da je možnost samostojnega, hitrega in učinkovitega odzivanja na zaznane potrebe temelj kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa, kar je mogoče zagotoviti le ob ustrezni velikosti oziroma števila oddelkov javnega zavoda, zato smo poudarili nujnost predlagane omejitve za zagotovitev oziroma ohranitev kakovosti samostojnih javnih vrtcev. Hkrati smo ministrstvo pozvali k aktivnemu in odgovornemu pristopu pri zagotavljanju doslednega izvajanja določbe o obveznosti ustanovitve samostojnega javnega vrtca, ko so izpolnjeni pogoji za njegovo delovanje z 10 oddelki.
Prav tako je glavni tajnik navzoče seznanil, da smo v Svizu skupaj z Društvom šolskih svetovalnih delavcev Slovenije 17. 5. 2024 v pismu ministru za vzgojo in izobraževanje izrazili nestrinjanje ter hkrati veliko razočaranje nad novim predlogom novele Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ter dr. Darja Feldo pozval k ustreznim prilagoditvam oziroma umiku predlaganih sprememb. Prvotno je bilo namreč dogovorjeno, da bo znižanje normativov na področju predšolske vzgoje – že tako ali tako z zamikom – uveljavljeno 1. 9. 2024, zdaj pa se to skladno s predlogom ministrstva prelaga za dve leti ali celo še dlje. Zamik uveljavitve znižanja normativov na področju predšolske vzgoje je dodatno sporen, ker je v nasprotju s trenutno predlaganim Nacionalnim programom vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. V osnutku strateških ciljev za dograjevanje vzgojno-izobraževalnega sistema je namreč v tem dokumentu med ukrepi za področje predšolske vzgoje poudarjena ohranitev že določenega (izboljšanega) normativa za svetovalne delavce v vrtcih, tj. 20 oddelkov na posameznega svetovalnega delavca. Poudarili smo, da je opisani predlog ministrstva v trenutnih okoliščinah, v katerih delujejo svetovalni delavci in delavke v predšolski vzgoji, nesprejemljiv, saj bi namreč tako poslabšali možnosti za zdrav razvoj in ogrozili samo duševno blagostanje naših otrok. Prav tako gre za kršitev že podane zaveze, saj so bili znižani normativi za svetovalne delavke in delavce na preostalih ravneh vzgoje in izobraževanja spremenjeni že pred časom, hkrati pa je bila tudi sprememba normativov na področju predšolske vzgoje že določena – z zamikom oziroma zamudo v primerjavi s svetovalnimi delavci na drugih ravneh vzgojno-izobraževalne vertikale. Z ministrstva smo z datumom 24. 5. 2024 prejeli odgovor, da bo določitev datuma glede uveljavitve novega normativa, da se na 20 oddelkov sistemizira delovno mesto Svetovalni delavec v vrtcu, sprejeta, ko bodo ponovno preučili dejansko stanje tudi z vidika številnih pripomb, prispelih v javni razpravi.
Pogajanja z vlado na dveh ravneh - na krovni in po plačnih stebrih
V uvodu v predstavitev intenzivnega pogajalskega procesa je glavni tajnik Sviza sindikalne zaupnice in zaupnike, ki so organizirani v Sindikalni konferenci predšolske vzgoje, zaprosil zaprosil, naj članicam in članom v svojih zavodih prenesejo informacije o trenutnem poteku pogajanj o novem plačnem sistemu v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij ter jih predvsem seznanijo, kako ključna so ta pogajanja za prihodnost javnega sektorja v Sloveniji. Ponovil je, da intenzivna pogajanja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in Vlade RS potekajo na dveh ravneh, in sicer na krovni ter po plačnih stebrih. Na krovnih oziroma centralnih pogajanjih se s predstavniki vladne pogajalske skupine usklajuje skupno 46 sindikatov javnega sektorja, cilj pa je, da se sindikati in vlada uskladimo o vsebini novega plačnega zakona in posledično o spremembah Kolektivne pogodbe za javni sektor. Eno od ključnih vprašanj v pogajanjih je vezano na dolžino prehodnega obdobja, ko bi se, zatem ko bi bil uveljavljen nov plačni sistem, plače postopoma zviševale do dogovorjene višine, prav tako pa poteka dogovarjanje o usklajevanju plač v prehodnem obdobju zviševanja plač in uveljavljanja prevedbe na novo plačno lestvico usklajevanja z inflacijo.
Navzoče je glavni tajnik Sviza seznanil še, da je vlada v pogajalskem procesu odprla tudi vprašanje znižanja povračila stroškov za prihod na delo, znižanje števila dni dopusta in možnost uvedbe variabilne delovne uspešnosti. Z ostrim odzivom so sindikalni zaupnice in zaupniki jasno sporočili, da znižanje števila dni dopusta za predšolsko vzgojo nikakor ni sprejemljivo, in ob tem opozorili na zahtevne pogoje, v katerih delajo. Kot predvsem obremenjujočo so izpostavili problematiko hrupa, ki je tudi po podatkih, ki jih je med strokovnimi delavci in delavkami v vrtcu zbral Nacionalni inštitut za javno zdravje, celo drugi najpomembnejši dejavnik stresa na delovnem mestu.
Glavni tajnik Sviza je v nadaljevanju svoje predstavitve izpostavil še, da je za Sviz v pogajanjih izjemnega pomena tudi opredelitev kvoruma za veljavnost Kolektivne pogodbe za javni sektor, torej kriterijev, s katerimi bo opredeljena njena veljavnost. Kar se tiče slednjih, obstajajo med sindikati velike in težko premostljive razlike. Sviz vztraja, da veliko število posamičnih majhnih, ozko usmerjenih sindikatov ne sme preglasovati številčnih sindikatov, kot je Sviz, ki zastopajo veliko število članstva ter široko pahljačo delovnih mest in poklicev.
Ob krovnih pogajanjih sindikatov z vlado vzporedno potekajo pogajanja po t. i. plačnih stebrih, pri čemer se Sviz pogaja v okviru plačnega stebra, v katerega so vključeni vzgoja in izobraževanje, kultura in raziskovalna dejavnost; pogajamo se tudi v plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo, kjer zastopamo zaposlene v socialnovarstvenih zavodih. V jedru stebrnih pogajanj je usklajevanje o zvišanju plač na posameznih delovnih mestih v novem plačnem sistemu, sindikalni zaupnice in zaupniki pa so se na posvetu seznanili z vladnimi predlogi zvišanj in uvrstitev nekaterih delovnih mest ter z zahtevami Sviza.
13. september 2024
Glavni tajnik Sviza je z 62 zbranimi sindikalnimi zaupnicami in zaupniki iz predšolske vzgoje spregovoril tudi o tem, da bi moral biti dogovor o trajanju prehodnega obdobja, ko bi se, zatem ko bi bil uveljavljen nov plačni sistem, plače postopoma zviševale do dogovorjene višine, in usklajevanju plač z inflacijo (skupaj z vsemi drugimi omenjenimi elementi plačne reforme) sklenjen do 13. septembra 2024. Pretresli so tudi prihodnjo dejavnost sindikata, če do omenjenega datuma dogovor o plačni reformi in zvišanju plač ne bi bil sklenjen. Glavni tajnik je ocenil, da slednje ob upoštevanju izjemne večplastnosti pogajanj ni nerealna možnost, in predstavil, kako se Sviz na morebiten takšen potek dogodkov pripravlja. Ob tem je spomnil, da ima Sviz, če nov plačni sistem morda ne bi bil oblikovan v predvidenih rokih, pred drugimi sindikati nekatere prednosti (tudi pravico do ločenih pogajanj), saj se bo lahko naslonil na obveznosti, ki jih je Vlada RS podpisala v stavkovnem sporazumu. Poudaril je, da si bo Sviz sicer še naprej prizadeval, da se dogovor v interesu članic in članov sklene za pogajalsko mizo.
V sklepnem delu svoje predstavitve je glavni tajnik povzel, da do novega plačnega sistema v javnem sektorju in zvišanja plač lahko pride le, če z dogovorjenim soglašajo vsi deli javnega sektorja. Zaradi razlik med vladnimi in sindikalnimi predlogi ta trenutek po njegovih besedah ni gotovo, ali bo do uveljavitve novega plačnega sistema v javnem sektorju prišlo, a da je nesklenitev dogovora predvsem spričo nepredvidljivosti za članstvo slaba alternativa. Če do 13. septembra 2024 vlada in sindikati ne bi dosegli soglasja, glavni tajnik ocenjuje, da se bo val stavk hitro razširil po celotnem javnem sektorju, pri tem pa mora biti tudi prav vsak član Sviza pripravljen aktivno sodelovati in se odločno odzvati v akcijah, ki jih sindikat načrtuje.
Če bodo pogajanja uspešno zaključena – torej, če se bomo sindikati in vlada dogovorili o višini zvišanja plač v stebrnih pogajanjih, če se bomo uskladili o vsebini zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, če se bomo uskladili o vsebini sprememb Kolektivne pogodbe za javni sektor –, se bo Sviz jeseni opredeljeval za ali proti podpisu dogovora.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju
V nadaljevanju posveta je strokovna sodelavka Sviz za pravne zadeve Samra Praprotnik Kos z zaupnicami in zaupniki delila informacije o poteku oblikovanja novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Izpostavila je obljubo zdajšnje vlade, da v novem plačnem sistemu v javnem sektorju nihče od zaposlenih ne bo imel več plače, nižje od minimalne, v luči tega pa zatem spregovorila o zadnjih vladnih predlogih plačne lestvice. Dotaknila se je tudi zvišanja najnižjih in najvišjih plač, instituta določitve višjega plačnega razreda ob zaposlitvi, vprašanja privabljanja zaposlenih v javnem sektorju in zadržanju dobrega, kakovostnega kadra, pozornost pa namenila še predlogu dodatka na deficitarnost, napredovanju, ukinitvi ocenjevanja, skrajšanju napredovalnega obdobja, institutoma pospešenega in zadržanega napredovanja, delovni uspešnosti, ohranitvi dodatkov in t. i. plačnim stebrom. Navzoči so s predstavnico KSJS spregovorili o vprašanjih prevedbe plačnih razredov na novo plačno lestvico, o razponu napredovanja na posameznih delovnih mestih, prehajanju iz zasebnega sektorja v javni sektor, deficitarnosti, vidikih ocenjevanja dela in možnosti, če vlada in sindikati dogovora o novem plačnem sistemu ne bi sklenili do opredeljenega roka.
Posveti s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki se bodo sklenili junija, in sicer 6. in 13. junija 2024 s srečanjem Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti ter Sindikalne konference kulturnih organizacij.