Posveti za zaupnice in zaupnike
V luči pogajanj o novem plačnem sistemu v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij bomo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) maja in junija letos pripravili srečanja s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki po posameznih sindikalnih konferencah. Približno triurna srečanja so namenjena predstavitvi novosti v pogajalskem procesu, o ključnih vprašanjih, ki so za dejavnosti Sviza aktualna v pogajanjih z Vlado RS, pa so na prvem posvetu 14. maja 2024, v Ljubljani razpravljali sindikalne zaupnice in zaupniki iz srednjih in višjih šol ter dijaških domov.
Pogajanja z vlado na dveh ravneh - na krovni in po plačnih stebrih
V uvodnem nagovoru sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ki so organizirani v Sindikalni konferenci srednjih in višjih šol ter dijaških domov, je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj le-te zaprosil, naj članicam in članom v svojih zavodih prenesejo informacije o trenutnem poteku pogajanj o novem plačnem sistemu v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij ter jih predvsem seznanijo, kako ključna so ta pogajanja za prihodnost javnega sektorja v Sloveniji. Ponovil je, da intenzivna pogajanja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in Vlade RS potekajo na dveh ravneh, in sicer na krovni ter po plačnih stebrih. Na krovnih oziroma centralnih pogajanjih se s predstavniki vladne pogajalske skupine usklajuje skupno 46 sindikatov javnega sektorja, cilj pa je, da se sindikati in vlada uskladimo o vsebini novega plačnega zakona in posledično o spremembah Kolektivne pogodbe za javni sektor. Eno od ključnih vprašanj v pogajanjih je vezano na dolžino prehodnega obdobja, ko bi se, zatem ko bi bil uveljavljen nov plačni sistem, plače postopoma zviševale do dogovorjene višine, prav tako pa poteka dogovarjanje o usklajevanju plač v prehodnem obdobju zviševanja plač in uveljavljanja prevedbe na novo plačno lestvico usklajevanja z inflacijo. Sindikalne zaupnice in zaupnike je glavni tajnik Sviza seznanil še, da je vlada v pogajalskem procesu odprla tudi vprašanje znižanja povračila stroškov za prihod na delo, znižanje števila dni dopusta in možnost uvedbe variabilne delovne uspešnosti. Prav tako je izpostavil, da je za Sviz izjemnega pomena tudi opredelitev kvoruma za veljavnost Kolektivne pogodbe za javni sektor, torej kriterijev, s katerimi bo opredeljena njena veljavnost. Kar se tiče slednjih, obstajajo med sindikati velike in težko premostljive razlike. Sviz vztraja, da veliko število posamičnih majhnih, ozko usmerjenih sindikatov ne sme preglasovati številčnih sindikatov, kot je Sviz, ki zastopajo veliko število članstva ter široko pahljačo delovnih mest in poklicev.
Ob krovnih pogajanjih sindikatov z vlado vzporedno potekajo pogajanja po t. i. plačnih stebrih, pri čemer se Sviz pogaja v okviru plačnega stebra, v katerega so vključeni vzgoja in izobraževanje, kultura in raziskovalna dejavnost; pogajamo se tudi v plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo, kjer zastopamo zaposlene v socialnovarstvenih zavodih. V jedru stebrnih pogajanj je usklajevanje o zvišanju plač na posameznih delovnih mestih v novem plačnem sistemu, sindikalni zaupnice in zaupniki pa so se na posvetu seznanili z vladnimi predlogi zvišanj in uvrstitev nekaterih delovnih mest ter z zahtevami Sviza.
13. september 2024
Glavni tajnik Sviza je z 82 zbranimi sindikalnimi zaupnicami in zaupniki spregovoril tudi o tem, da bi moral biti dogovor o trajanju prehodnega obdobja, ko bi se, zatem ko bi bil uveljavljen nov plačni sistem, plače postopoma zviševale do dogovorjene višine, in usklajevanju plač z inflacijo (skupaj z vsemi drugimi omenjenimi elementi plačne reforme) sklenjen do 13. septembra 2024. Pretresli so tudi prihodnjo dejavnost sindikata, če do omenjenega datuma dogovor o plačni reformi in zvišanju plač ne bi bil sklenjen. Glavni tajnik je ocenil, da slednje ob upoštevanju izjemne večplastnosti pogajanj ni nerealna možnost, in predstavil, kako se Sviz na morebiten takšen potek dogodkov pripravlja. Ob tem je spomnil, da ima Sviz, če nov plačni sistem morda ne bi bil oblikovan v predvidenih rokih, pred drugimi sindikati nekatere prednosti (tudi pravico do ločenih pogajanj), saj se bo lahko naslonil na obveznosti, ki jih je Vlada RS podpisala v stavkovnem sporazumu. Poudaril je, da si bo Sviz sicer še naprej prizadeval, da se dogovor v interesu članic in članov sklene za pogajalsko mizo.
V sklepnem delu svoje predstavitve je glavni tajnik povzel, da do novega plačnega sistema v javnem sektorju in zvišanja plač lahko pride le, če z dogovorjenim soglašajo vsi deli javnega sektorja. Zaradi razlik med vladnimi in sindikalnimi predlogi ta trenutek po njegovih besedah ni gotovo, ali bo do uveljavitve novega plačnega sistema v javnem sektorju prišlo, a da je nesklenitev dogovora predvsem spričo nepredvidljivosti za članstvo slaba alternativa. Če do 13. septembra 2024 vlada in sindikati ne bi dosegli soglasja, glavni tajnik ocenjuje, da se bo val stavk hitro razširil po celotnem javnem sektorju, pri tem pa mora biti tudi prav vsak član Sviza pripravljen aktivno sodelovati in se odločno odzvati v akcijah, ki jih sindikat načrtuje. Če bodo pogajanja uspešno zaključena – torej, če se bomo sindikati in vlada dogovorili o višini zvišanja plač v stebrnih pogajanjih, če se bomo uskladili o vsebini zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, če se bomo uskladili o vsebini sprememb Kolektivne pogodbe za javni sektor –, se bo Sviz jeseni opredeljeval za ali proti podpisu dogovora.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju
V nadaljevanju posveta je strokovna sodelavka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Martina Vuk z zaupnicami in zaupniki delila informacije o poteku oblikovanja novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Izpostavila je obljubo zdajšnje vlade, da v novem plačnem sistemu v javnem sektorju nihče od zaposlenih ne bo imel več plače, nižje od minimalne, v luči tega pa zatem spregovorila o zadnjih vladnih predlogih plačne lestvice. Dotaknila se je tudi zvišanja najnižjih in najvišjih plač, instituta določitve višjega plačnega razreda ob zaposlitvi, vprašanja privabljanja zaposlenih v javnem sektorju in zadržanju dobrega, kakovostnega kadra, pozornost pa namenila še predlogu dodatka na deficitarnost, napredovanju, ukinitvi ocenjevanja, skrajšanju napredovalnega obdobja, institutoma pospešenega in zadržanega napredovanja, delovni uspešnosti, ohranitvi dodatkov in t. i. plačnim stebrom. Navzoči so s predstavnico KSJS spregovorili o vprašanjih prevedbe plačnih razredov na novo plačno lestvico, o razponu napredovanja na posameznih delovnih mestih, prehajanju iz zasebnega sektorja v javni sektor, deficitarnosti, vidikih ocenjevanja dela in možnosti, če vlada in sindikati dogovora o novem plačnem sistemu ne bi sklenili do opredeljenega roka.
Posveti s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki se bodo nadaljevali po naslednjem razporedu: v četrtek, 16. maja 2024, za predstavnike Sviza, ki so organizirani v Sindikalni konferenci osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Prihodnji teden, 23. maja 2024, se bodo srečali sindikalni zaupniki in zaupnice iz osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih, zatem 28. maja 2024 sindikalni zaupniki in zaupnice v predšolski vzgoji, 6. in 13. junija 2024 pa pripravljamo še posveta za Sindikalno konferenco visokega šolstva in znanosti ter Sindikalno konferenco kulturnih organizacij.
----------------------------------
Niz posvetov s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki Sviza o poteku pogajanj o novem plačnem sistemu in odpravi plačnih nesorazmerij se je nadaljeval z dogodkom 16. maja na našem sedežu. Dva dneva po uvodnem posvetu so aktualnim informacijam o tem, kako se odvijajo centralna in stebrna pogajanja, kakšni so pogoji, časovnica in izgledi za njun uspešen zaključek ter kaj sledi v primeru neuspeha pogajanj, lahko prisluhnili predstavniki sindikata v osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Seznanili so se, da vzporedno potekata dva pogajalska procesa, in sicer usklajevanja o spremembah plačnega sistema (na centralni ravni znotraj Pogajalske komisije med Vlado RS in 45 reprezentativnimi sindikati javnega sektorja) ter pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju (na stebrni ravni znotraj pogajalskih skupin med Vlado RS in 11 reprezentativnimi sindikati posameznih dejavnosti in poklicev; SVIZ sodeluje na pogajanjih za plačni steber v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi ter v pogajanjih za plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo).
Ker je vsebina približno triurnih srečanj o dogajanjih v pogajalskem procesu ter o ključnih vprašanjih, ki so za dejavnosti Sviza aktualna v pogajanjih z Vlado RS, v večjem delu enaka na vseh posvetih, vas na tem mestu napotujemo na gornje poročilo z izvedbe prvega v nizu.
