Poziv k ureditvi študentske problematike
Celotna študentska skupnost skupaj z rektorji Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Visokošolski sindikatom in SVIZ je zaradi ignorance, neposlušnosti in nerazumevanja študentske situacije vse od začetka aktualne krize 15. marca 2021 poslala poziv Vladi RS ter Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V njem je podčrtano, da so študentke in študenti že dolgo najbolj zapostavljena družbena skupina, ki trpi vse večje socialne in duševne stiske.
"Študij na daljavo ni primerljiv s študijem v živo, posledično pa je znanje, pridobljeno med takim študijem, pomanjkljivo. Velik izpad praktičnega dela študijskih programov vodi v pomanjkanje ključnih kompetenc, spretnosti in znanj."
Predstavniki študentov in študentk opozarjajo, da Vlada RS ni ustrezno posredovala pri reševanju študentske problematike v času epidemije, so se mnogi med njimi znašli v brezizhodni situaciji. Izpostavili so dejstvo, da študij na daljavo ni primerljiv s študijem v živo, posledično pa je znanje, pridobljeno med takim študijem, pomanjkljivo. Velik izpad praktičnega dela študijskih programov (kliničnih, laboratorijskih in terenskih vaj, športne aktivnosti, prakse idr.) vodi v pomanjkanje ključnih kompetenc, spretnosti in znanj ter s tem manjšo pripravljenost prihodnjih diplomantov na vstop na trg dela in manjšo zaposljivost le-teh. Po besedah študentk in študentov sta zmanjšana komunikacija, prenos znanja ter kritičnost, samostojnost in izmenjava različnih mnenj.
"Zaskrbljujoči pa so tudi izsledki raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o psiholoških stiskah, ki kažejo alarmantno stopnjo depresije in samomorilnih misli med študenti zaradi njihove socialne izolacije ter drugih ukrepov."
Med študentsko populacijo so pogoste zdravstvene težave, ki so posledica dolgotrajnega sedenja pred zasloni. Zaskrbljujoči pa so tudi izsledki raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o psiholoških stiskah, ki kažejo alarmantno stopnjo depresije in samomorilnih misli med študenti zaradi njihove socialne izolacije ter drugih ukrepov, h katerim vlada pristopa brez ozira na dolgoročne posledice. Dodaten stres povzročajo izpiti, ki se od marca lani večinoma izvajajo na daljavo – pri teh namreč študent ni odvisen le od samega sebe, temveč se zanaša tudi na brezhibno delovanje elektronskih naprav in ustrezno okolje, v katerem opravlja izpit. Ena od vidnih posledic popolne zaustavitve javnega življenja je finančna stiska študentov zaradi izpada dohodka od študentskega dela.
V pozivu vladi in ministrstvu študentska skupnost izpostavlja tudi, da so pristojni z zaprtjem študentskih domov težave študentov le še poglobili, saj jim je bila odvzeta pravica do bivanja na začasnem prebivališču, pri tem pa niso bile upoštevane osebne okoliščine študentov in predlogov predstavnikov stanovalcev študentskih domov. Študentom, ki so bivali v študentskih domovih, ni bila ponujena alternativna rešitev, kar jim je otežilo udeležbo pri študijskem procesu. Mnogi so bili prisiljeni zapustiti kraj študija in se vrniti domov ter posledično živeti v nefunkcionalnem okolju, ki ne zagotavlja osnovnih sredstev za aktiven študij na daljavo.
Ob nakopičenih težavah in stiskah študentke in študenti od Vlade RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zahtevajo naslednje:
- Ustrezen dialog, posluh in sodelovanje Vlade RS, MIZŠ in MDDSZ s študentsko skupnostjo in ažurnost pri posredovanju informacij tako vodstvom univerz kot tudi študentom.
- Premik odprtja fakultet iz oranžne v rdečo fazo ob upoštevanju hibridnega modela ter hkratno odpiranje čitalniških mest v knjižnicah. Način izvedbe študijskega procesa je prepuščen avtonomni odločitvi univerz oz. visokošolskih zavodov.
- Izvajanje vseh praktičnih delov študijskih programov (kliničnih vaj, laboratorijskih vaj, terenskih vaj, športnih aktivnosti v okviru študijskih programov, praks, praktično delo v okviru zaključnih del idr.) in izpitov na fakultetah, kjer je to mogoče (ob upoštevanju ustreznih ukrepov za omejevanje širjenja virusa) že v črni fazi, da se zagotovi primerljiva kakovost študija v primerjavi s stanjem pred epidemijo bolezni COVID-19.
- Ustrezno ciljno usmerjeno finančno pomoč študentom, ki jo potrebujejo, prek socialnih transferjev in psihološko pomoč v obliki zagotovitve financiranja dejavnosti psihosocialne pomoči.
- Razširitev izjem študentov, ki jim je navkljub zaprtju dovoljeno bivanje v študentskih domovih, skladno s predlogi predstavnikov stanovalcev študentskih domov.
- Podaljšanje pravice do subvencioniranega bivanja v študentskih domovih v skladu z veljavnostjo študentskega statusa tudi tistim, ki so podaljšali status zaradi posledic epidemije COVID-19.
- Podaljšanje statusa oz. možnost izjemnega vpisa v naslednji letnik za tiste, ki zaradi kakršnihkoli posledic epidemije COVID-19 niso uspeli opraviti študijskih obveznosti.
- Zamrznitev štipendij za tiste, ki zaradi kakršnihkoli posledic epidemije COVID- 19 niso uspeli opraviti študijskih obveznosti.
- Primerna obravnava tujih študentov in študentov na izmenjavah, saj so v času epidemije soočeni s specifičnimi okoliščinami.
- Natančen načrt in navodila za izvedbo študijskega leta 2021/2022 do 31. 7. 2021, pri čemer se zasleduje kakovost izvedbe študijskega procesa pred začetkom epidemije bolezni COVID-19.
Skupni poziv celotne študentske skupnosti k ureditvi problematike študentov in študentk je v celoti dostopen – tukaj.